www.elektronik.si

[mucek]

Maš laško v dobrem...

[aly]

Se pravi danes - zbor do 16. ure.
Na cesti Lj - Jesenice zna biti ta čas kar gužva.
Se vidimo!

[aly]

Evo nas, smo nazaj.
Hvala lojzek-u za organizacijo in seveda posebna zahvala šefu, ki nam je razkazal in razložil vse o elektrarni.

Na kratko:
Postavljena je bila leta 1904 (najstarejša delujoča elektrarna v Slo) za potrebe izdelave železniškega karavanškega predora. Prenos je bil preko 5kV daljnovoda do predora (Hrušice). Takrat na tem koncu še ni bilo elektrike. Ko je bil predor končan, so elektriko začeli prodajati za osvetljavo in ostalim odjemalcem - med največjimi seveda Železarna Jesenice. Takrat je bilo še otočno obratovanje - brez priklopa v globalno omrežje. Kasneje je bila na daljnovodu zamenjava na 10kV in preko RTP povezana v ostalo omrežje.

Voda za pogon je v soteski Vintgar zajeta reka Radovna. Padec je cca 29m. Tlak v elektrarni je cca 2.5 bar in pretok 1.4m3/sekundo za vsak stroj. So trije stroji. Priklop v zvezdo, 400Vac. Nominalna moč enega generatorja je 400 kVA. Sam generator je po zasnovi podoben avtomobilskemu alternatorju. Ima 3 faze na statorju in DC vzbujanje na rotorju. Max vzbujanje je 40V in 160A, za kar skrbi majhen vzbujalni DC generator na koncu gredi.

Ležaji so drsni, oljno mazani in vodno hlajeni. Funkcija vztrajnika je, da absorbira tokovne sunke v omrežju. Sistem deluje pri 750 obr/min. Hitrost se regulira s položajem lopatic turbine, za kar skrbi mehanski hidravlični regulator, ki pa ga je možno krmiliti na daljavo z motorjem. Ravnotako se regulira vzbujalni tok generatorja.

S položajem lopatic se ujame frekvenco in fazo, z vzbujenjem se ujame napetost. Ko so vse tri veličine usklajene z omrežjem, se lahko izvrši priklop na daljnovod. Ves postopek vklopa traja par minut, vključno s pridobivanjem vrtljajev vztrajnika.

Posebej za nas so celo ustavili enega od treh strojev, da smo ga lahko podrobno pregledali.

Naš član lojzek je v tej elektrarni naredil avtomatsko krmiljenje, nadzor temperatur in vodostajev, avtomatsko zasilno zaustavitev preko hidravlike.

Kot zanimivost - na izstopu vode iz te elektrarne je že zajetje za naslednjo, močnejšo (3MW?) v Zasipu. Do tja je izvrtan rov, dolg 2km in tako velik, da lahko hodiš po njemu (kadar je prazen).

Par slik (so v albumu):
pogled od zajetja proti elektrarni


obiskovalci


stroji
vzbujalni generator, generator, sklopka, vztrajnik, turbina


kontrolna - komandna omara
Kljub mnogim modernim dodelavam in avtomatskemu krmiljenju je krmilna plošča ostala enaka. To je najstarejša elektrarna v Slo, ki še obratuje, in poskušajo ohraniti originalen pridih. Postavljena leta 1904.


zaustavitev enega stroja....


... in firbci so hitro vse pregledali


priklop na 10kV daljnovod


normalno obratovanje enega stroja

[lojzek]

aly a si delal zapiske? Si se pa potrudil.

Udeleženci pa upam, da ste bili zadovoljni.

[mucek]

Tudi z moje strani hvala lojzku za organizacijo - bilo je zelo zanimivo in poučno! Žal sem imel naprej obveznosti in sem moral ogled predčasno zaključiti in tako nisem videl zagona generatorja, da ne omenjam piknika (?) . Aly, dobro si tole napisal! Glede na to, koliko vas je slikalo, bi lahko še kdo kakšno slikico pripopal ...

LP, Grega

[mucek4]

Piknika ni bilo. Aly-ju so pred nosom zaprli trgovino in ni dobil čevapov in piva
Smo šli pa na pivo v lokalno gostilno. Še enkrat hvala vsem, ki imajo zasluge za lepo popoldne.

[tilenkow]

Enkratno!!
Hvala še z moje strani za potešitev sile radovednostne gravitacije.








.. in ostale v moji galeriji.
LP,
Tilen

[alexa karantanija]

Kakšna pa je moč HE Vintgar?

[Branez]

Že napisano!

[kopron]

Saj vidiš na sliki moč enega generatorja. Pa če pomnožiš s tri pa je moč tukaj in še dovolj vode mora biti za vse tri turbine.

[alexa karantanija]

ok 300*3=okoli 1MW
zanima me ker sem našel na internetu eno seminarsko nalogo o tej elektrarni, kjer so navedeni podatki da je moč 80kW.
Zanima me koliko % vode gre skozi turbine in koliko mimo elektrarne, ker sem našel podatke (v isti seminarski), da se da izkoriščati samo okoli 70% vode,ki priteče mimo. Torej pretok skozi turbine je 3 x 1.4 = 5.2 kubika na sekundo. Kakšen je potem pretok reke. Približno v kakšnem rangu govorimo?

[lojzek]

Alexa, bom kar tukajle odgovoril na vprašanja.

V firmi, ki ima HE, nisem že nekaj let, tako da mi je kateri od podatkov že malce izhlapel iz glave.

Moč generatorja je (mislim da) 400kVA, vendar pa je turbina 300kW, tako da kaj več kot 300kW generator ne da od sebe. V HE so trije enaki stroji, se pravi je max oddana moč 900 - 950kW.

%vode, ki gre skozi turbine: tu je težko reči, ker se ta procent spreminja v odvisnosti od vodostaja. V zajetju HE mora čez jez stalno teči voda, ostalo pa lahko porabi centrala. Kot rečeno, koliko je to, je odvisno od vodostaja Radovne.

Višinska razlika tlačnega cevovoda je ~30m. Cevovod ima premer okoli 130cm. O pretoku podatka ne vem. Prav tako nimam pojma o pretoku Radovne.

Princip prenosa energije od vode do elektrike: Tlačni cevovod ima v kleti pod elektrarno odcep za vsako turbino. Pred vsako turbino je še predturbinska loputa, s katero se popolnoma zapre dotok vode do turbine. Se pravi en velik ventil. Turbina je Francisova. To pomeni, da voda vanjo priteče na obodu turbine, kjer se lahko regulira pretok vode s pomočjo lopatic (te krmili turbinski regulator). Rotorske lopatice so fiksne in ko voda teče mimo njih, vrti rotor in izteče na sredini turbine skozi iztok na prosto.

Tako smo namesto vodne energije dobili mehansko vrtenje. Nazivni vrtljaji: 750vrt/min

Iz turbine vodi gred, na katero je pritrjen nekaj ton težak vztrajnik. Ta je imel vlogo pri začetku obratovanja centrale, ko je le-ta obratovala še otočno. Pomagal je pri hitrih spremembah porabe električne energije- obnašal se je kot blažilnik. Sedaj, ko centrala obratuje na omrežje, pravzaprav ni potreben oz. vsaj tako velik ne.

Na drugi strani vztrajnika je sklopka. To sta dve vzporedni okrogli plošči, ki ju povezujejo gumijasti čepi. Ti imajo tudi nalogo blaženja mehanskih sunkov med "turbinskimi" in "generatorskimi", predvsem pri sinhronizaciji. Takrat, ko generator vklopiš na omrežje, ga mreža namreč sunkovito in trdno zagrabi v sinhrono vrtenje in če le to ni izvedeno v pravem trenutku, bi ta pojav lahko močno mehansko obremenil pogonske gredi.

Na drugi strani sklopke je generator. Trifazni, sinhronski, štiripolni. Klasika, ni kaj za povedat.

Povsem na koncu pogonske gredi pa je še manjši enosmerni generator. Ta proizvaja potrebno energijo za vzbujanje glavnega generatorja. Z njim lahko reguliraš napetost na sponkah generatorja (pri sinhronizaciji ali otočnem obratovanju) in oddajanje jalove moči (pri obratovanju na mrežo- paralelnem obratovanju).

Pomemben del stroja je turbinski regulator. Njegovo delo je odpiranje / zapiranje turbinskih lopatic in s tem krmiljenje pretoka vode skozi turbino. Turbinski regulator je pravzaprav pametna hidravlična črpalka, ki zna dokaj dobro držati nastavljene vrtljaje stroja. Vse na povsem mehanskih principih. Lopatice turbine premika s pomočjo lastnega hidravličnega cilindra. Turbinski regulator se pogaja stalno preko jermenskega prenosa na glavni gredi stroja. Med obratovanjem stroja zase porabi svojih 30kW mehanske energije.
V novih mašinah vlogo turbinskega regulatorja prevzame elektronika, ki preko hidravlike krmili lopatice. Porabi veliko manj kot 30kW.

Avtomatizacija: Ker gre za najstarejšo še delujočo slovensko HE, je bil pri tem zahtevan ohranjen videz. Tako je tudi nadzor in krmiljenje, kar ga je iz strojnice videti, tak, kot je bil včasih. No, nekaj tipk je novih.
Tudi na samih strojih skoraj ni videti sprememb.
Avtomatizacija zajema samo ročno ali avtomatsko krmiljenje strojev glede na vodostaj Radovne in avtomatsko zaustavitev pri pojavu okvare. Zagon ostaja ročni in ga izvaja delavec na licu mesta.

Slike, ki bi ustrezale k temu tekstu, pa poišči v tej temi.

Upam, da sem bil dovolj izčrpen.

LP Branko

[alexa karantanija]

Odgovro je 1A...hvala

Višinska razlika tlačnega cevovoda je ~30m.

A to pomeni, da so turbine globoko pod zemljo? Kako potem voda spet nazaj na površje pride?

[kopron]

Da ne bo pomote, sinhronski generator ima osem polov. Zato ker so sinhronski vrtljaji 750/min. Drugače pa odličen opis.

[lojzek]

@alexa: 30m višinske razlike pomeni, da je zajetje 30m nad turbino. Da dosežeš neko tako koristno višino, so centrale podobnega tipa običajno blizu kakih hribov, kjer reka teče po bolj strmi površini. Dosežeš večji padec z krajšim cevovodom.

@kopron: Res je, pomešal s polovnimi pari