www.elektronik.si

[drejko]

[Inventor]

Zakaj se pa potem sploh uporablja?! Saj potem bi lahko nemasto nje uporabili kar upor (ali pa za zmanjšano gretje navadno dušilko).

Saj v tem je namreč bistvo dušilke pri fluorescentkah. Kakšno vlogo pa v tem primeru sploh ima elektronska dušilka?

Lp.

[jjakob]

Štarta takoj - brez motečega utripanja ob vklopu.

[mipax]

Dušilka ima dve funkciji :

1. ob odprtju stikala starterja, po zaključku gretja nitk žarnice povzroči visokonapetostni impulz, zaradi česar žarnica lažje "vžge"

2. med normalnim delovanjem žarnice dušilka omejuje tok skozi žarnico zaradi induktivnosti (povzoči fazni zamik med napetostjo in tokom).

Če bi dali upor namesto dušilke žarnica nebi mogla sama "vžgati" (premajhna napetost za ionizacijo plina), pa tudi če bi jo uspeli na kakšen drug način vključiti , bi na uporu trošili električno energijo po nepotrebnem.

V starterju je ponavadi (klasična varjanta) tlivka s stikalom na bimetal. Ko je starter hladen je prekinjen.
Tlivka segreje bimetal, ki sklene tokokrog in povzroči segrevanje žarilnih nitk. Ker je kontakt sklenjen, tlivka ne sveti in se bimetal ohlaja.
Ko se bimetal dovolj ohladi zopet prekine kontakt v starterju. S tem prekine tokokrog, zaradi induciranje napetosti na dušilki nastane sunek napetosti, ki se prenese na žarnico in žarnica zasveti.

Tako približno je to

[Inventor]

Drejko je pa prej rekel, da elektronska dušilka ne da VN pulza!!!

Saj ravno zaradi tega sprašujem...

[mipax]

Jaz sem napisal za klasični sitem dušilka, klasični starter.

Novejši sitemi so pač elektronski in delujejo na čisto drugačnem principu.

Torej elekronska je lahko dušilka ali pa samo starter. Pri elektronski dušilki ponavadi ne potrebuješ posebej starterja.

Drugače pa imaš vse skupaj dobro obrazloženo na wikipediji : http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorescent_lamp

Lahko pa prevedeš in daš na slovensko wikipedijo, če imaš čas.

[matic_scetinec]

[mipax]

Res je, hvala za opozorilo, sem popravil tudi zgoraj. Upam, da je sedaj v redu.

[Inventor]

Saj je bilo prav!

Bimetal je sklenjen, ko je hladen, zato se začnejo nitke segravati in ko se tkivka dovolj segreje, se bimetal odpre, kar povzroči prekinitev toka in VN pulz=vžig lampe.

[mipax]

Ne, sedaj je napisano prav. Kar pomeri starter z ohm metrom.

[Inventor]

Aha, zdaj pa razumem.

Tlivka je v bistvu z bimetalom vezana vzporedno, ne zaporedno, kot sem sprva mislil.

Lp.

[Azrael]

Narobe. Tlivka je bimetal, bolje rečeno ena od njenih elektrod.

Ko tlivka začne prevajati (svetiti), se zaradi ne prav majhnega toka, elektrodi v njej začneta greti. Bimetalna se pri tem ukrivi in kmalu kratko sklene obe elektrodi. Ko se elektodi ohladita, se kontakt razklene in postopek ponovi, če vžig ni uspel.

Priporočam, da ob prvi priliki odpreš en klasičen štarter za to rasvetljavo, si boš lažje predstavljal zadevo.

[Energetik-m]

Ko pa sijalka sveti, je na starterju prenizka napetost, da bi plin v njem svetil in grel bimetal.

[mipax]

Torej sem se vrgel v strošek in razdrl starter ter malo posnel:
Filma pa ne morem dodati, ker je najbrž prevelik.
Svetloba je samo na eni elektrodi verjetno, ker sem posnel ravno v določenem trenutku. Iz slik se vidi, kako se elektrodi približata in stakneta.

[Inventor]

Hvala lepa, mi je zdaj jasno.

Lp.