www.elektronik.si

[psevdonim]

[PZUFIC]

Najlepša hvala za popravek, se vsekakor strinjam, da sta inuktivnost in kapacitivnost ter posledično jalova energija v nekaterih primerih zaželjeni lastnosti. Sem se malce butasto izrazil se opravičujem. Dejstvo pa je, da je distributerji nočejo, kar se rešuje s kompenzacijo.

[int47]

[int47]

[PZUFIC]

Ja se posipam s pepelom in strinjam v vseh pogledih.

[PZUFIC]

Da ne bom dalje neumnosti klatil, bi si rad malce razjasnil zadeve, ki so mi bolj kot ne jasne zgolj iz šole in posledično bolj iz matematičnega kot praktičnega stališča.

Sepravi sodobnejši števci v bistvu zaznavajo v katero smer "se vrti vektor moči"?

Tudi glede usmernika kot bremena se seveda moram strinjati in sem prej napisal neumnost. Se opravičujem.

[lojzek]

Ne samo sodobni števci, tudi stari elektromehanski so še lažje kot novi vedeli, kam kaže vektor moči (cos fi).
Edinole bili so dveh vrst, števci delovne in števci jalove energije. Ki so se vrteli naprej, pa tudi nazaj, če jim ni bilo to mehansko preprečeno.
Vsak od njih je torej vedel, ali gre za prejem ali oddajo energije. Z dvema števcema (delovni in jalovi) pa si tako pravzaprav lahko meril v vseh 4 kvadrantih.
Novi elektronski števci pa imajo v enem kosu lahko "številčnike" za energijo vseh 4 kvadrantov.

Možnosti:
1: P+, Q+
2: P+, Q-
3: P-, Q+
4: P-, Q-

Pri čemer P pomeni delovno moč, Q jalovo moč, + prejem in - oddajo energije

[psevdonim]

[int47]

[MitjaN]

Če je na frekvenčnik priklopljen trifazni stroj, potem frekvenčnik jalovo samo pretaka od ene faze na drugo in tako naprej. (ko se ena magneti se druga razmagneti, ...)

Če pa imaš na frekvenčniku enofazni stroj se pa jalova energija pretaka med strojem in kondenzatorsko baterijo enosmernega tokokroga v frekvenčniku. To se pozna ko 100 Hz nihanje enosmerne napetosti in toka.
Lahko pa ima seveda frekvenčnik aktiven usmernik, ki lahko vrača energijo. V tem primeru bo seveda jalova (ali vsaj delež nje) šibala tudi v omrežje.

[bumbar]

Frekvenčnik ima najpogosteje na vhodu aktivni PFC usmernik. Ta po eni strani skrbi za to, da iz omrežja vleče sinusni tok, ki je v fazi z omrežno napetostjo (frekvenčnik za omrežje "zgleda" kot uporovno breme), na izhodu pa zagotavlja enosmerno napetost na bateriji kondenzatorjev - t.i. enosmerna zbiralka. Enosmerna zbiralka predstavlja vmesni člen med usmerniško in razsmerniško stopnjo in tako "poskrbi" za ustrezen pretok energije.
Frekvenčnik, ki ne omogoča vračanja energije nazaj v omrežje (4-kvadrantno delovanje) ima ponavadi vzporedno k enosmerni zbiralki prigrajen še chopper z ustreznim bremenom (upor), ki "pokuri" energijo, kadar motor deluje v generatorskem režimu (npr. ob zaviranju).