www.elektronik.si

[vmalhar]

Sigurno obstaja druga varianta, ampak je potrebno vedeti več o zadevi.
Lahko poveš, kaj točno bi rad v aplikaciji dosegel? Gre za varnostni mehanizem izklopa, bi rad avtomatiziral vklope/izklope (zakaj), koliko se jih pričakuje,... Ali 300V pelješ direktno na porabnika, ali vmes pretvoriš v kaj nižjega?

Predvidevam, da niz modulov pelješ direktno na kak bojler, pa bi rad, da ti napajanje odklopi termostat Če gre slučajno za to, je boljših možnosti za uporabo fotovoltaike veliko. Te aplikacije ne delujejo tako kot bi lahko, delujejo pa ravno toliko, da tisti brez znanja ne opazijo, kako slabo deluje.

[bojan_01]

Haha, verjamem da je veliko boljših možnosti, a tudi neprimerno dražjih. Deset panelov stane cca 1700 evrov, ti paneli imajo dober izkoristek pri napetosti 30 do 35V. Ja nekje tako je bila mišljena uporaba teh panelov, s tem da je v planu merjenje napetosti in vključevanje grelcev. Grelci bodo 3x 800W. Če je res kakšna druga opcija boljša, a ne veliko dražja, prosim na dan z besedo. Ceneje se je pogovarjat in iskat rešitve kot zažigat sestavne dele.
lp B

[Lojz]

Išči SSR (solid state relay) za primeren tok in izhod DC. Nekaj takega.

[igo]

[vmalhar]

Predlagani rele se mi zdi zanimiv. Ker pri nizki temperaturi modulov lahko pričakuješ še višjo napetost od 300V DC, je mogoče za zvezati 2 taka zaporedno. Če jih krmiliš v istem tokokrogu bi po moje časovno izklopa morala tako sovpadati, da se preklopna obremenitev porazdeli na pol.

Problem (bolje rečeno pomankljivost) takih sistemov pa je, da povezuješ relativno linearno in statično I-U karakteristiko bremena na izrazito nelinearno in dinamično (odvisno od obsevanja in temperature) I-U karakteristiko PV panela. Če boš preklapljal 3 grelce imaš vsaj v 3 korakih možnost prilagajanja trenutni karakteristiki panela (stringa panelov). Nujen podatek je upornost grelca, da lahko v I-U karakteristiko panelov vrišeš karakteristike različnih konfiguracij grelcev in predvidiš delovne točke celega sistema v različnih pogojih.

Primer enega grelca z izmišljeno upornostjo 60ohm (recimo, da se ne spreminja), povezanega na string 10 modulov 225Wp. Pri karakteristikah modulov je prikazano samo spreminjanje obsevanja, za temperaturo lahko simuliraš podobno z grafom temperaturne odvisnosti. Konkretni sistem bi recimo deloval blizu optimalne točke (MPP) pri osvetlitvi ca. 600W/m2 (označeno rumeno) (ostali parametri STC - T celice 25°C, am1.5,...). Pri obsevanju 200W/m2 (ko je izkoristek najbolj pomemben), pa string modulov deluje daleč od MPP točke. Deluje s kakih 170W, lahko pa bi delal s ca. 400W. Pri osvetlitvi 1000W/m2 moduli dajejo od sebe ca. 1800W, lahko pa bi dali ca. 2220W. Samo v eni točki si torej v optimumu, povsod drugje se oddaljuješ. Prilagodiš torej breme za slabo obsevanje, imaš katastrofalni izkoristek pri močnem in obratno.

Ker imaš 3 grelce, lahko z raznimi kombinacijami vezav v serijo ali paralelno, prilagajaš strmino grelčeve karakteristike in se s tem vsaj malo približuješ MPP točki v danem trenutku. Kako te preklope nadzirati in avtomatizirati? Se ti zdi komplicirano? Kot je prikazano na grafu, tudi v slabih razmerah bo zadeva nekaj delala, zato tisti z manj znanja podobne fore zlahka prodajajo kot vrhunske rešitve.
Če si module dobil šenkane, bodo tudi na ta način koristni. Če pa si jih nabavil prav zato, pa obstaja boljši način, kako jih spraviti v funkcijo. Še nekaj denarja bi moral zapraviti, ampak bi lahko kaj naredil.
Več pa na ZS.

[vmalhar]

Še to, merjenje napetosti in vklapljanje grelcev je lahko reči, ampak težje storiti. Imaš recimo priključen 1 grelec in izmeriš napetost 330V. To je podatek, ki ga imaš na voljo. Boš vključil naslednjega ali ne? Paralelno ali serijsko?

Če si desno od MPP točke (in to dovolj desno - kako pa vedeti??) ), potem bi mogoče pomagalo (če te ne vrže še dlje v levo od MPP kot si bil prej), če pa si že sedaj levo od MPP, potem pa škoduje (opisano za paralelno dodajanje grelcev).

Potrebno bo narediti logiko, ki bo vključila dodaten grelec, pomerila ali si s tem pridobil več moči in skladno s tem odreagirala.

Na koncu boš prišel do tega, da boš pač fiksno povezal grelce (paralelno ali serijsko) in se logiki izognil, dobil pa boš zgoraj opisano neujemanje večino časa.

[bojan_01]

Verjetno imaš prav,zadeva bo dobro delovala le tedaj ko bo sonce direktno svetilo na celice, ker če imam fiksno priključene grelce morajo biti dimenzionirani za max moč, to je 2,5 KW.ko pride oblak in pokrije sonce pade moč celic na 10 %, to je na 250 W, tudi če bi se lahko temu prilagodil, je dobitek 0 , oziroma 250 W, če pa se ne prilagodim z bremenom pa dobim pol tega. Sonce je zastonj, vse ostalo se plača. Tri ure čistega sonca na dan pa imam dovolj tople vode, vse ostalo pa je tako ali tako odveč.
Morda bi bilo bolje s kakšnim pretvornikom , a bi bilo tudi dražje. Idealno bi bilo da bi imel pretvornik sinhroniziran na mrežo in bi oddajal vso elektriko v omrežje in tudi trošil po potrebi. S tem bi si zmanjšal račun elektrike, tudi če bi bilo to brez subvencije, a dokler je pri nas cena električne energija na mesec nižja od prispevka, pa od prispevka na prispevek, pa eko dajatev pa priključna moč, je vse brez veze.Najbrž ne bom dovolj dolgo živel da bi dočakal da bi elektro poenostavil ta drek z računi, razen če bo sedaj ko nam gre kot državi tako dobro in bomo prodali vse kar je v zvezi z el. energetiko.

lp

[vmalhar]

Glede tega koliko se splača, je 2,5kWp elektrarna priključena na mrežo res predraga.

Če pa pogledaš kako se splača tvoja situacija:
Če boš letno uspel priti na specifični izplen 500kWh/kWp, kar je sicer nemogoče oceniti, ampak vedi, da bo sistem veliko stal, še dlje pa deluje daleč od optimuma, to pomeni, da boš prišparal ca. 500kWh/kWp x 2,5kWp x 0,10€ = 125€/letno. 1700€ boš torej dobil nazaj v 13,6 letih, brez upoštevanja podkonstrukcije, kablov, zaščit,.... Napiši še tvoj izračun, najbrž predvidevaš več energije kot 500 nazivnih ur/letno.

Glede optimalnega delovanja pa takole. V mojem grafu sem predvidel upornost grelca 60ohm, kar da optimalno delovanje pri 600W/m2, T celice 25°, am1.5,... To bi rekel, je kar vredu. Ti pa moraš vrisati karakteristiko dejanskega grelca, šele takrat boš videl delovno točko (60ohm sem se izmislil). Mogoče se izkaže bolje vezati module v 2 stringa po 5 ali kaj tretjega. Tudi temperatura naredi svoje. T celice poleti je komot 60°+ kar pomeni ca. 5V manj od nazivne, ampak to so že detajli.

Da ponazorim kako nepomembna je sama moč panela, če ne prilagodimo bremena. Tvojih 2,5kWp vezanih v serijo bi ob polnem soncu prav lepo polnilo 80Ah 12V baterijo (s pravočasnim izklopom seveda). Brez resnih nevarnosti, pač s tistimi 8A. Polnili bi torej z nekimi 110W, MPP točko pa imajo pri 2500W.

Glavna stvar je torej vrisanje karakteristike grelca v graf modulov in sestaviti vezavo, ki bo vsaj približno optimalna glede na tvoje zahteve.

[vmalhar]

Kar se tiče omrežnih elektrarn je ekonomika sicer malce drugačna, kot si jo večina predstavlja. Manjšo elektrarno vključiš pred glavni števec (pogoj je, da ni močnejša kot 80% moči priključka - glavnih varovalk). Del elektrike porabiš sam, prišparaš torej ca. 0,1€/kWh na položnici (energija+omrežnina+dajatve vezane na energijo), zanjo pa dobiš še takoimenovano obratovalno podporo (slabih 0,1€/kWh). Viške elektrike prodajaš v omrežje in zanjo dobiš omenjeno obratovalno podporo + tržno ceno od tistega, komur prodajaš - en od elektro distributerjev (skupaj ca. 0,15€). Obratovalna podpora je za elektrarne manjše od 5kWp še nekaj % višja.

Če ti uspe vso proizvedeno elektriko hkrati porabiti, je prihranek efektivno ca. 0,2€/kWh. Če torej uspeš narediti 3kWp elektrarno za 8k€, imaš od nje ca. 700€/leto minus letni stroški. Če predpostaviš, da bo delovala 30 let+ in da se bo elektrika vmes dražila,...

Pri majhnih je najtežje proizvedeno elektriko dejansko porabiti, predstavljaj pa si proizvodni obrat s priključno močjo 1MVA in deluje 24/7. 200kWp elektrarno zgradi komot za 250k€, vso elektriko bo tudi sam porabil, letni prihodek pa ranga 30-40k€ ali več. Se še vedno ne izplača??

[ro-bi]

[vmalhar]

Moj občutek (sicer res samo občutek) je, da bi podoben sistem pri nas hitro pomenil kakšno poškodbo, da ne rečem življenje, pogost izpad delov omrežja, škodo in vse mogoče težave. Dokler je nacionalni šport iskanje krivin, nadzor popolnoma neučinkovit, edini cilj pa je poceni poceni poceni, zato pogosto vse v lastni režiji, do takrat bodo bolj ohlapni predpisi povzročili več težav kot koristi.

Ko pa smiselno urediš predpise, vzpostaviš resen nadzor (in ga na vseh področjih tudi izvajaš vsaj desetletje), kršitelje pa striktno sankcioniraš (spet vsaj desetletje), da v glavah ljudi predpis začne nekaj veljati, potem lahko predpise pričneš rahljati (nadzor in sankcije moraš seveda nadaljevati).
In to ni projekt ene vlade ampak recimo ene generacije, zato kar kritično, ampak hkrati potrpežljivo gledat na vse skupaj.

[PZUFIC]

[vmalhar]

Po 15 letih okoli 90%, po 30 letih pa okoli 75-80% (govora je o preverjenih dolgoletnih proizvajalcih). Marsikatera pa že po 2 letih 80%, kar pa je stvar dotične (ne)kvalitete in ne PV tehnike na splošno. Lastniki teh elektrarn naj težave pripišejo svoji neumnosti (z njimi sem imel veliko opravka in pogosto količina denarja z inteligenco res ni povezana), v svetu namreč kvalitetni paneli delujejo skladno s pričakovanim staranjem že prek 30 let.
Po zavijanju z očmi sodeč moji trditvi ne verjameš. S tem ni nič narobe.

PS: staranje mora biti v ekonomiki upoštevano tako kot zamenjava razsmernikov po 15 letih, zavarovanje, davki na dobiček, vzdrževanje,...

[bostjang]

[satelitko]

Glede na zasnovo tega tvojega projekta predlagam, da vodo s PV paneli segrevaš do pare, s to paro pa poganjaš elektro generator. Z odvečno toploto greješ vodo direkt, z elektriko pa napajaš tvoje grelce. Odvečno elektriko prodajaš KELAGu. Če bo še kaj ostalo pa pokliči, pridemo s kanglico in odnesemo.