www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[PZUFIC]

Pri nas je tudi štirna več let puščala pa smo jo brez posebnih težav obnovili. Ker takrat še nismo imeli visokotlačnega čistilnika so prišli gasilci prečrpali vodo oprali štirno ter zopet prečrpali vodo. Ostanek vode pa še posesali.

Če imaš kakšen visokotlačni čistilnik višjega razreda bo verjetno še bolj učinkovit, kot gasilske visokotlačne črpalke, kjer so tlaki če prav vem manjši.

Ne rabiš nobenega posebnega sredstva, kot je že napisano narediš tisto mleko, seveda tako, da ti ne bo ko boš z lopatico nanašal vse takoj odteklo. Prej smo pri nas s konico in električnim kladivom malce naluknjali dotrajane predele, da je zadeva bolj prijela.

Včasih so se pri štirnah za filtracijo uporabljala dva prekata v katera si nasul kamenje, v primeru pitja pa tudi aktivno oglje. Ker pri nas to uporabljamo zgolj za zalivanje imamo to prazno.

S seboj v vzameš svečo in če začne ugašati odideš ven.

Če pa zaradi načina zalivanja potrebuješ kar se da čisto vodo pa jaz nebi kompliciral. Držal pa bi se naslednjih pravil, potrebuješ kar se da mirni dotok vode.
Zelo dobra in enostavna zadeva pa je plavajoči odjem vode. Namreč kot vemo se trdi delci vsedejo na dno. Če vodo črpamo malo pod gladino pa tako vedno zajamemo najčistejšo vodo.

Obstajajo pa tudi namenski dovodni filtri za zbiralnike, ki jih namestiš na konec žleba. Imajo nek samočistilni sistem.

V kar nekaj revijah Moj Dom lahko prebereš kar nekaj koristnih informacij o zbiralnikih, dotokih, odjemih filtrih itd.

[SimonS]

Andrej
Malo več informacij o tej napravi. Namreč imam hišo ravno na robu gozda in bom imel zagotovo velike težave z ločevanjem listja....

[hudamravljica]

Je kar nekaj izvedb filtrov za deževnico, ki se montirajo v žeb.
V Google slike vtipkaj filter za deževnico ali filter za v žleb.

[solomojster]

Imam plavajoči sistem zajetja ,ki zajema 20 cm pod gladino. Torej plastenka 1.5 l inox žica na katero je navezan medeninast nepovratni ventil ,gibljiva cev ki seže do dna rezervarja katera je spojena z aluplast cevjo -hidrofor in cenen filter na potisni cevi. Kapalniki delujejo brez problema.

[pajo]

Mislim, da si preveč beliš lase okoli dezinfekcije in ne vem česa se. Sicer misliti pomeni nič znati. Ampak:
Če greznica ni bila v uporabi nekaj let, pomeni to, da je zmanjkalo hrane za bakterije, ki proizvajajo raznorazne pline in smrad. Za vsak slučaj pa vseeno preveri. Načeloma bi moral najti v njej motno vodo in usedlino, ki je prej podobna razpadlim organskim odpadkom (kompost), kot pa gnojevki-komunalni odpadni vodi. Jaz imam doma 100m3 greznico, ki je služila za potrebe govejega hleva. O smradu ni duha ni sluha. Še vedno je na 3/4 polna. Je pa v neuporabi že od leta 1998. Stanje v njej je več ali manj konstantno že nekaj let (beri 10 let). Nič vstran, nič zraven, kar se vode tiče. Problematične so usedline, ki predstavljajo v najboljšem primeru 25% količine. To pa ni malo, ob dejstvu, da bi bilo potrebno to odstraniti ročno.

Na tvojem mestu bi najel enega kmeta, ki bi s cisterno vodo v greznici najprej dobro premešal, šele nato črpal in jo potem odpeljal na njivo kot gnojilo. Spodaj bo pa vedno ostalo nekaj nedosegljive nesnage, ki jo bo potrebno odstraniti ročno, ali pa se preprosto sprijazniš, da tam je.
Druga varianta je, da nabaviš neko črpalko, jo obesiš na nekaj plavajočega (stiropor primerne debeline in površine ) in jo obdaš s cedilom, oziroma jo potopiš v košaro (kratkotrajni domači filter), da zaščitiš črpalko in zalivaš sadovnjak oziroma vrt jeseni, ko že spraviš zelenjavo. Črpalka bo, ko izprazniš vodo, obstala na eni višini. Lahko se odločiš, da usedline odstraniš, lahko pa jih pustiš kar tam in pač predstavljajo mrtvi delež greznice.
Mogoče pa je dobra kombinacija obeh variant, po lastni presoji (globina greznice, delež usedline, kam prečrpati vodo (v sadovnjak, v vrt, zelenico, travnik), kaj narediti z usedlinami...).

Vse je stvar odločitve in (trenutnih) možnosti, ki so na razpolago.

Za svoj problem vem, kako bi zadevo rešil. Ampak je zaenkrat preveč fizičnega dela, da se odstrani goščera-usedlina. Zato čaka na "boljše čase".