www.elektronik.si

[Energetik-m]

Zanimiv pristop. Na prvo žogo sicer res izgledajo sončne celice enostavnejše kot tole, posije sonce, pa dela. Ampak ko gre čez oblak pa neha. Tile imajo pa termoelektrarno, ki jo greje sonce in pa konkretno zalogo toplote.

[carli]

[bojans]

Če sem se prav zapomnil.
Uporabljajo NaCl sol = kuhinjska sol. Tališče med nekje 550 do 700 °C "ne vem točno, bo pa nekje tu, me bo kdo popravil s pravim podatkom"
Če prav vem (Discovery channel) imajo za "backup" električna grela, da sol vzdržujejeo v tekočem stanju. Za vsak slučaj, če ni sončnega vremena.

Nadaljevanje bo "zateženo". Berite kot moje razmišljanje in ne kot "Tako mora biti".

In pa na lastno odgovornost.

Ves problem je v shranjevanju!

Sončne elektrarne. Ja v redu, ko pa "ablak" pride pa ??? Pa ponoči?
Vetrene elektrarne. Ja v redu. Neha pihat pa ?? piha preveč ??
Elektrarne na plimo (bibavico). Gre po sinusu. ?? Pa še dnevno se spreminja. Za eno uro zamika na dan.

Od kje bomo dobili energijo za tisti čas ko "zelene" ne bo na voljo?

Ni mi pa jasno! STIRLING motor deluje na "7°C razlike (kot model da se razumemo)
Zakaj NEK ogreva Savo z xx MW???. Ne bi "vpregli" kakšnega stirlinga? pa bi še kakšnih "par kW " mogoče 100 kW dobili ven?
Isto. Hladne sončne celice dajo več energije kot vroče. Hlajenje - stirling - kw+ +kw.
Razmišljam samo.

Pokurimo 7 x 11 kWh (poraba povprečnega vozila/100 km)! Električni avto potrebuje 25 - 30 kWh baterije. Pa računajte izkoristke!

Sem malo zašel.

Naj zaključim.
Kakorkoli. El. energijo potrebujemo in hočemo kadarkoli.
Kako viške shraniti? Kako manjko pokriti? Vsi YU državljani se še spomnite redukcij. O tem govorim.

Saj vem. Sem "zatežil". Nekateri me boste morda celo razumeli.

[bojans]

Konec koncev je tema o HE Mura.

Nekje (ne me vprašat kdaj in kje) sem bral o vijačnih generatorjih. Enostavno, po reki spustiš xx m dolg vijak, katerega obrača vodni tok. Izkoristek tam tam? ampak imaš ~zastonj energijo.

Ps. Mlin na Muri! je zame zakon, kako iskoriščati danost narave.

Ps. Sem "zeleno usmerjen, nisem pa "zeleni terorist"".

Predlog:

100 "mlinov na Muri" od brega do brega. Pa, da to ne bi zamenjalo Krško 2?

Ugibam.

Samo šibkotokaš sem. 10 A je zame že konkreten tok. Toka pa se ne bojim! Bojim se napetosti!

[igo]

Res smo malce smo odplavali od naslova teme proti HE na Muri in njihove alternative ...

Sedaj nuklearka greje Savo za 3"C oziroma tretjino Save (30m3/sekundo) za 9"C.
Povišana temperatura največja še dovoljena in sprejemljiva ter je že sedaj zaznavna do Hrvaške.
[ ] Drugi blok NEK bo pa zračno hlajen, zato na temperaturo Save ne bo vplival. [/ ]

Termodinamika je precej neizprosna. Da lahko z največ Carnotovim izkoristkom izkoristimo energijo mase na temperaturi T2, mora energija prehajati proti masi na temperaturi T1. Tisto nesrečno T1 ima Sava, ki ima omejeno sposobnost absorpcije energije, zato že sedaj ob nizkih poletnih vodostajih potrebuje izdatno pomoč hladilnih stolpov.

Osebno za drugi blok NE vidim ni nikakršnih ovir, če se ga postavi bližje porabnikom. Torej Ljubljani ali Kidričevem. Pri nas dol pa žal ni več prostora, saj ga Sava ne prenese. Tudi umeščanje novih daljnovodov ni več možno, ker jih imamo že sedaj preveč.

Če je vse v redu, ima nuklearka najmanj negativnih vplivov na okolje (termoelektrarna v ozračje sprošča precej radioaktivnih delcev).
Le 29% termični izkoristek ter žalostno stopnjo pretvorbe mase v energijo (posledično skoraj toliko odpadkov, kot goriva) pa bi bilo treba rahlo posodobiti.

Kako bi jaz to napravil, sem omenil na zadnjem pikniku. Pulzno delujoča nuklearka, ki bi izkoriščala umetno prožene jedrske eksplozije posameznih tabletk goriva. "Nekaj malega" bi bilo še treba optimizirati v zvezi z odvzemanjem kinetične energije nevtronom (absorpcijski material bi se lahko segrel do 700"C in več), opraviti par poskusov, zvrtati eno luknjo v Pohorje (granit + Drava), ... ostalo pa je že desetletja znano iz jedrskih poskusov.


Drugače pa so HE najboljši obnovljiv vir energije, ki se lahko najhitreje prilagajajo potrebam porabnikov. In pri Brežicah bi zares lahko naredili zelo širok jez, ki bi imel veliko delovno prostornino (površina jezu krat 3m delovnega padca) in bi lahko z večjim številom turbin pokril zelo velike konične porabe. A Hrvaški ne bi bilo všeč nihanje pretoka Save v ritmu naše porabe, zato ne bi prestala presoje čezmejnih vplivov.

[GUMY]