www.elektronik.si

[pogorevc]

Lep pozdrav vsem,

Mogoče imate z tem kaj več izkušenj kot jaz, ki sem trenutno se v razvoju učenja za atmega mikrokontrolerje, zato bi potreboval malo pomoči. Teoretični problem imam namreč z atmega325 16AU mikrokrmilnikom, glede izhodov. Na izhodni pin želim zvezati fet tranzistor z katerim bi krmilil 12v porabnik. Bral sem razne pdf. linke po netu in nisem si znal nikjer pravzaprav objastini kako je z izhodnimi tokovi tega krmilnika? Kako je z izhodnimi izhodi atmega325, ki deluje že na videz izredno občutljiv? Ali je primeren za izhodne fet tranzistorje. V simulatorju sem vezal izhod krmilnika na gate tranzostorja in tok je bil odvisen predvsem od upora, ki je vzporedno vezan pred tranzistor 10k.

[mucek]

Tok najdeš v datasheetu AVRja in je običajno 15-20 mA.

Če je FET logic-level (ga lahko odpiraš že s 5 V), ga lahko vežeš direktno preko upora nekje med 20 in 40 ohm (ringing). Če pa delaš z navadnim tranzistorjem, pa rabiš upor seveda izračunati glede na podane parametre tranzistorja, vendar je nekje običajna začetna vrednost okoli 1k.

Lp, g

[Jaka57]

Če si v fazi učenja tega mikrokontrolerja, potem bi pričakoval, da si pogledaš podatkovni list le tega v katerem bi našel tudi tole:

[mucek]

Mogoče velja še omeniti, da je potrebno zadevo gledati kumulativno, pri čemer nas omejuje "najnižji" parameter (npr. tudi če lahko glede na pripet datasheet vlečemo 40 mA po pinu, smo še vedno omejeni z max. 200 mA skupno!).
So pa tole ABSOLUTE MAXIMUM ratings - ne preizkušaj skrajnih mej in ostani v mejah varnega!

LP, g

[pogorevc]

LP

Mas prav ja . Sem sel še enkrat čez data file pa sem našel podatke. Data file za tile atmege so ogromni.

P.S mogoce malo iz teme ampak vseeno, kake linije(sirina linije) pa jedkate za taksne stvarce kot je atmega 325.

[mucek]

Kolikor je prostora ...
Ok, brez heca, 0,5 mm ali 10/12 mils ponavadi. Največja parodija pri domači izdelavi vezij s toner transferjem je, da mi navadno tanjše vezi vedno uspejo 100%, problem je z velikimi (ali ground plane), ki postanejo malo "pikčaste", ker toner ni enakomeren. Zdaj pri "domačih" vezjih groundplane nastavim na fino "mrežo" (0,5 mm track, 0,5 mm space) in je lepo ...

LP, g

[marcc]

Pozdravljeni,
bi še svoj lonček dodal.
Pri drugih elementih pa odvisno od toka a ne? Obstaja kakšna formula?
Meni je šef dejal da pri + in - daš čimbolj široke povezave, kolikor opazujem vezja, ki jih opremljamo temu vedno ni tako.

Ali obstajajo kakšna pravila kot naprimer do 100 mA 1mm, do 200ma 2mm široke povezave?

Hvala,
LP

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[marcc]

Kroko,
najlepša hvala.

LP

[mucek]

Nezanemarljiv podatek je tudi, da debelina bakra pri PCBjih ni nujno vedno enaka ... Če se gre v te izračune (sam sicer - če se le da - zadeve vedno vsaj 30% predimenzioniram), je potrebno debelino bakra vsekakor upoštevati!

LP, g

[marcc]

Eno pomoč še potrebujem glede kalkulatorja, ki je v priponki.

INPUT DATA
-Current (max. 35A)--kolikšen tok bo tekel skozi povezavo?
-Temperature rise (max. 100 C)--na kolikšno temperaturo se lahko povezava zagreje?
-Cu thickness--debelina bakra na tiskanem vezju?
-Ambient temperature--v kakšni temperaturi bo vezje delovalo, če v sobi je 25C ?
-Conductor lenght--dolžina povezave?
-Peak Voltage--kakšna napetost bo na povezavi?

RESULT DATA
-Internal traces--če gre za večplastno vezje so torej to povezave v samem vezju?
-External traces--top in bottom layer?

-Requlired trace width---debelina povezave?
-Cross section area---površina bakra za vije?
-Resistance--upornost povezave?
-Voltage drop--padec napetosti?
-Loss-izgube?
-Required track clearance--razmik med povezavami??

Mislim da imam večino pravilno prevedeno, lahko kdo nahitro pogleda.

Zanima me še kolikšna je povprečna debelina bakra na vezjih? Kolikor sem naše po netu je okol 35 mikronov.

LP

[matjazkariz]

Nastavitev debeline bakra v tvojem izračunu je nenavadna. Navadno je na tiskaninah debelina nanosa 35um. Včasih so v uporabi pa tudi s pol manj nanosa (17um) ali dvakrat več (70um). Dobijo se pa tudi takšne s še več nanosa.
Večino imaš vse prav, razen "Cross section area", ki ni površina bakra za vije, ampak preprosto površina preseka povezave (tracka), skozi katerega teče tok. Za računanje toka skozi vije boš moral porabiti kakšen drug kalkulator, oziroma tako po čez, za vsake pol ampera daš eno vijo.

[marcc]

Hvala,
spodnji podatki niso pravilni, samo za prikaz je iz česa sem prevajal.
Še enkrat hvala.

LP

[pogorevc]

Najlepša hvala za odgovore. A potrebujem za mosfet kaksen predupor na izhodu krmilnika. Glede na notranjo upornost FETA se mi ne zdi nujno potrebno dati upor na vzporedno ali zaporedno pred GATE. Na simulatorju mi A-m ne izmeri nobenega toka na izhodu krmilnika in vodu na GATE mosfeta?

[mujo]

Mogoče bo komu prav prišel program Saturn PCB Design toolkit