www.elektronik.si

[fricky]

Kako čimbolj natančno izračunat porabo npr. računalnika, ki ima stikalni napajalnik?
Recimo da mi multimeter izmeri efektivni izmenični tok 1,5A. P=U*I*cos fi ;kakšen bi bil cos fi za takšne stikalne napajalnike?
Zdi se mi da strošek zaradi po večini prižganega računalnika ni zanemarljiv.

[milan62]

Verjetno se da to enostavno izmeriti s števcem el.energije
kot je npr.




LP

[fricky]

Ne verjamem da ve, ali je priklopljeno ohmsko breme ali induktivno

[robertos]

[jur]

Računalnik ima switching power supply. Tipično za te napajalnike je, da je električni tok zamaknjen proti napetosti. Če gledaš navadno ohmsko breme, kot je žarnica, napetost in tok tečeta po sinusni krivulji. Ko napetost doseže maksimalno vrednost, je tudi tok največji. Pri switch power napajalniku pa tok ne gre po sinusni krivulji, ampak poskakuje, tako kot narekuje napajalna logika. Kje je problem meritve pri porabi? Običajni instrumenti so narejeni, da merijo tok in napetost, ki je sinusne oblike. Če oblika krivulje odstopa od sinusa, je meritev napačna. Obstojajo instrumenti, ki znajo točno izmeriti nesinusno krivuljo. Imenujejo se true RMS (root mean square) metri. Njihova tipična lastnost je, da so svinjsko dragi. Za večino ljudi so za doma predragi.

Najenostavnejš meritev porabe je, če v hiši izklopiš vse porabnike, razen računalnika. Iz hišnega električnega števca odčitaš porabo. Isto porabo bo zaznal in zaračunal Elektro, zato je to najtočnejša meritev stroška dejanske porabe. Tudi, če števec kaže narobe. Med meritvijo moraš nekaj delati na računalnku, ker se poraba spreminja.

Jur

[Peter]

http://shop.conrad.si/$WS/conrad-slowenien/websale6_shop-conrad-slowenien/produkte/medien/bilder/gross/125320.jpg
Merilnik ima prikaz kakšno je breme, ki je priključeno naj. Jaz ga imam doma pa vam povem, da je uporaben meri veliko paranetrov in lako izračuna tudi mesečno letno porabo energije

[reber]

Daleč najbolj natančna meritev za najmanj denarja je, če vzameš čisto navadni mehanski števez porabe el. energije. Tak števec pokaže dejansko to, kar potem tudi plačaš.

[jur]

Zgoraj omenjeni Conradov števec za 44.45 EU bo verjetno dal bolj približno porabo.

Jur

[fricky]

Robertos: uporaben podatek. Torej le ni tako grozno kot na prvi pogled.Ob priliki bom sprobal tudi tisto z mehanskim števcem.
Za natančno meritev torej treba merit tok, napetost, določit fazni kot in malo pomnožit. Ideja za kak projekt z mikrokrmilnikom ker smo v času dražitve elektrike

[VolkD]

Mogoče bo tale tema v pomoč. Tu so se s tem kar precej časa ubadali.

[s57bic]

http://www.elettronica.ingre.unimore.it/elettronica_industriale/Ch5_Mohan.pdf

Na tem linku je lepa razlaga oblik toka glede na napetost različnih bremen. Na strani 24 in še malo naprej je narisana oblika toka in napetosti za naš primer.

Oblika napetosti v naših vtičnicah ni ravno idealno sinusna. Verjetno zaradi velike količine switching napajalnikov, ki imajo na vhodu greatz in kondenzator. Enaka situacija je tudi pri klasičnih napajalnikih s transformatorjem za 50Hz, samo teh ni prav dosti.

Posledično je oblika toka koničasta na mestu kjer je sinus navišji oz najnižji ( cca. +-300V). V teh dveh kratkih delih se mora napajalnik oskrbeti z energijo za celo periodo. Zato je na teh dveh mestih tok zelo velik. Drugje ga pa sloh ni. Zaradi velikega toka so padci napetosti v električnih vodih visoki, napetost pa ''potlačena''. Kar se vidi v obliki napetosti.

Takšno obliko toka lahko merimo z modernimi true RMS instrumenti ali pa s klasičnimi na mehko železo, če jih še kje najdemo. Tudi indukcijski števec paše zraven.


lp, Jože.

[borber]

Preprost wattmeter za delovno moč se da narediti s štirimi optokoplerji in operacijskim ojačevalnikom. Tu je shema uporabljena v simulatorju. Za dokončanje instrumenta je potreben le še prikaz (lahko tudi panel meter).
Vezije meri do 2kW moči, točnost je boljša od 5%.
Princip je uporaben za izmenično in enosmerno napetost.
Če koga zanima...

[fricky]

Ali je kak poseben vzrok za uporabo po dveh optokoplerjev vezanih vzporedno? To se mi zdi precej nenavadno še posebej na strani IR diod v opto

[borber]

Optokoplerja imata vhoda vezana antiparalelno. Vsaka LED deluje v svoji polperiodi napetosti. Izhoda pa sta vsporedno vezana.
Za enosmerno napetost zadostuje le po en optokopler za napetost in tok. Tedaj je treba pri priklopu paziti na polariteto, če pa uporabimo po dva, pa polariteta ni pomembna.
Celotna vezava optokoplerjev je pravzaprav analogni množilec.

[reber]

Off topic, ampak obstajajo optokoplerji, ki imajo v sebi dve antiparalelno vezani LED, toliko v vednost, da je brez veze komplicirat