www.elektronik.si

[ro-bi]

[bostjang]

V običajnem omrežju ozemljitev ščiti ljudi pred udarom napetosti (če bi faza prišla na ohišje). To je problem, ker je v transofrmatorski postaji ničla obremenjena in je s tem tudi določena.
V primeru agregata ni določeno katero je faza (seveda, če ni nobena žila ozemljena), saj gre za plavajoč sistem. Če se primemo samo ene žile, nas ne strese. Tak način se tudi uporablja, kjer je potreba po večji zanesljivosti (operacijske dvorane). Stik, ki bi nastal, pa signalizira lučka, da se potem odpravi napaka.
V tvojem primeru oz. na splošno; Ozemljitev je ozemljitev in je vedno povezana na zemljo (če gre za pravo ozemljitev in ne ničenje). Zato jo pustiš pri miru!

[jur]

Agregati, W in VA.

Agregati imajo moč izraženo v voltamperih iz dveh razlogov. Voltamperi so vedno večji od watov. Kar se večje sliši je bolje za prodajo. Fizikalno ozadje: če napajamo z agregatom čisto ohmsko breme (štedilnik z grelno ploščo, likalnik, navadna žarnica na žarilno nitko,...), tok sledi napetost. Ko je napetost nič, je tok nič. Ko je napetost največja, je tok največji. V tem primeru je voltamper enak watu (VA=W). Agregat z močjo 1 kVA lahko napaja 1 kilowatt štedilnikov ali likalnikov ali navadnih žarnic. Če agregat napaja induktivno (ali kapacitivno) breme (motor, eletrična cirkularka, električna črpalka, pralni stroj (ko obrača boben), hladilnik, ...) napetost in tok ne gresta po isti sinusni krivulji, ampak sta zamaknjena. Zamik se izraža z kosinusom kota zamika (cos fi). Če je cos fi 0.8, pomeni, da bo 1 kW agregat dal ven 0.8 kVA moči.

Cos fi: velikost fija pride od lastnosti bremena, ki ga priključimo na mrežo: kapacitivnost in induktivnost naprave.

Paralelna vezava agregatov: Ko se motor agregata vrti, bo med rotorjem in statorjem generatorja v neki točki magnetno polje največje. Takrat bo največja tudi napetost in inducirani tok. Točka največjega toka je torej določena z kotom osi in ni nastavljiva od zunaj. Če zvežemo skupaj paralelno dva generatorja, ki imata v istem trenutku os v taki poziciji, da je magnetno polje največje, bosta generatorja skupaj dala dvojni tok.
Grob izračun: če ima generator 3000 obratov, frekvenca je 50 Hz, ima generator 60 polov. Če je os paralelno vezanih dveh generatorjev zamaknjena za 1/60 obrata, bo en generator dal +220, drugi pa -220 voltov. Rezultat bo podoben kratkemu stiku pri 440 voltih. En generator ne bo spravil drugega v elektromotorski način delovanja, da bi se med seboj sama sinhronizirala. Če drugega ne, zato ker ga neregulirani bencinski (dizel) motor sili v fazni zamik

Sinhronizacija elektrarn med seboj, da dajejo elektriko v sinhronizmu je cela znanost. Brez procedur in naprav ne gre.

Pred časi, ko so bili pogosti izpadi elektrike, je Elektro objavljal: Elektrarno smo že zagnali, sedaj pa jo bomo še pol dneva sinhronizirali.

Jur

[trot]

Kaj pa če bi generatorja vezal vzporedno tako, da bi ju vezal na isto os oz bi ju preko verige povezal med sabo, potem vse težave odpadejo...

[reber]

Imam namen zgraditi zanimiv projekt:
V bistvu bo to en zelo velik UPS, ki bo zmožen poganjati hladilnik, skrinjo, več računalnikov, luči, ... sicer ne vse naenkrat, zmožen pa bo poganjati več kot 1000W in to pravih, v koničnih obremenitvah vsaj 2x toliko.
Ko bo zmanjkalo elektrike, bodo računalniki za nekaj minut imeli energijo iz svojih malih UPS, šele po nekaj minutah bi se vklopil veliki UPS, ki bo napajal vse, tudi male UPS. Po določenem času (odvisno od velikosti akumulatorjev) pa bi se po potrebi vključil agregat, ki bi polnil akumulatorje velikega UPS.
Seveda mora biti inštalacija po hiši prilagojena, če so cevi v zidu in če ima vsaka soba vsaj 2 varovalki (oz. varovalna avtomata) je to z lahkoto mogoče vse skupaj prevezati v glavni omarici ...
Namen projekta bo delno zaradi potreb, predvsem pa zaradi raziskovalne dejavnosti na tem področju.

Vezava agregatov vzporedno utegne biti nemogoča ali pa vsaj zelo težavna, zaradi sinhronizacije, čeprav načeloma ne bi smelo biti zelo hudih težav, sploh če sta agregata enaka, bi se dalo, ampak ... ima to sploh kakšen smisel?

[jur]

Quote(Trot): "Kaj pa če bi generatorja vezal vzporedno tako, da bi ju vezal na isto os oz bi ju preko verige povezal med sabo, potem vse težave odpadejo"

Načeloma bi šlo. Pogoj je, da je motor dovolj močan. Na začetku bi mmoral generatorja sinhronizirati. Med generatorjema bi moral imeti na pol fiksen spoj. Povežeš generatorske osi. Generatorja med seboj povežeš preko ampermetra skozi upor (da ne bo prevelikega toka). Počasi zavrtiš os. Če tok ni 0, osi malenkost zamakneš, dokler ni nič. Ko bo pri polnih obratih motorja tok skozi ampermeter skoraj nič, sta generatorja povsem sinhrona.

Sinhronizacija dveh različnih generatorjev ni nič težja, kot če sta enaka,

Quote(Reber):" ampak ... ima to sploh kakšen smisel?"
Dva majhna agregata sta cenejša od enega velikega. Posebej če človek enega že ima.

Jur

[reber]

Vprašanje je dva agregata in ne dva generatorja. No, pa vseeno, res je, če eden že obstaja, potem zadeva nekako dobi smisel.
Smiselno pa bi postalo bolj šele takrat, ko bi v glavnem deloval le en agregat, po potrebi pa bi se vklopil še drugi agregat za pomoč.
Obremenjene agregate je lažje sinhronizirati, sploh pa držati v sinhronizaciji. Potrebuješ samo avtomatiko, ki zazna, kdaj je napetost v fazi, torej je sinhronizirano, ta trenutek pa bi vklopil rele, ki bi agregata povezal vzporedno. Ker je na agregatih breme, sinhronizacije ne bo težko obdržati, saj je frekvenca odvisna od vrtljajev, ta pa od obremenitve. Če bi želel en agregat prehitevat, ne bo šlo, ker breme ne bo pustilo.

[jur]

Quote(Reber):"Vprašanje je dva agregata in ne dva generatorja"
Vprašanje (Trot) je bilo tudi: "Kaj pa če bi generatorja vezal vzporedno tako, da bi ju vezal na isto os oz bi ju preko verige povezal med sabo, "

Quote(Reber):"Če bi želel en agregat prehitevat, ne bo šlo, ker breme ne bo pustilo."

Po mojem je bremenu popolnoma vseeno (pasivna naprava, ki energijo samo pobira), ali ga napaja en ali dva generatorja. Ali sta sinhronizirana ali ne. Če ne bosta sinhrona, bo med generatorjema tekel (nezaželen) tok. Breme bo to zaznalo kot padec napetosti ne bo pa vplivalo na sinhronost.

Zanimiva tema. Nimam nobenega agregata, da bi poizkusil.

Jur

[trot]

[psevdonim]

[reber]

[int47]

Boljši agregati imajo tudi dva podatka za nazivno moč v (k)VA:
PSP trajna obremenitev in
ESP začasna pre-obremenitev s pripadajočim max. časom trajanja.
Razmerje ESP/PSP je cca 1,1

Agregati iz Bau***** imajo na veliko napisano max obremenitev v VA. Trajno obremenitev pa z 10x manjšimi fonti. Razmerje med njima je cca 1,6

[int47]

[igo]

Lahko pa tudi prirediš rešitev, ki jo je predlagal @reber.
V glavni omarici na napeljavo priklopiš UPS, tako, da gre vse preko njega.
Če zmanjka elektrike na vhodu, prvi kontaktor odklopi vhodno napajanje, da ne bi bilo težav, ko pride elektrika nazaj. Poženeta se generatorja in se z drugim kontaktorjem priklopita na vhod UPSa. Tako bo elektrika ves čas prisotna.

Brez UPSa pa naj prvi kontaktor odklopi vhodno (izpadlo) napajanje, drugi kontaktor pa gor priklopi generatorja. Kontaktorja morata biti vedno vezana tako, da ne moreta biti hkrati vklopljena.

Če drugi generator vežeš vzporedno k prvemu preko grelca, tudi ne bi smelo biti težav. Vsaj poskusi, kaj se dogaja, preden ju spojiš direktno. Če že dobiš "nihajni krog", in se bo obremenitev izmenično prenašala med generatorjema, bo nihanje vsaj dušeno, zaradi upora.

Namesto kontaktorjev lahko daš 10A releje.
LP,
Igor

[int47]