www.elektronik.si

[vilko]

Sanitarna voda iz sončnega kolektorja.

Če mislite, da bi spadalo vprašanje pod strojništvo, potem premaknite ga tja.

Princip ogrevanja tople vode poznam. Povsod vidim sheme z črpalkami in toplotnimi izmenjevalci (cevi v obliki spirale v bojlerju).
Če bi kupoval na novo, bi verjetno izbral kaj takega.

Rad pa bi uporabil to, kar imam, in sicer bojler tople vode, ki ga obliva topla voda kotla centralne kurjave. Le ta ima le vhod hladne vode in izhod tople vode za porabnike. Razmišljal sem malo, niti ni prav hudo bolelo, in prišel do priložene skice, ki se mi zdi tako preprosta, da se čudim, da je nisem zasledil že kje drugje na kakem prospektu. Tako sem v dvomih, da nisem kaj spregledal, in da zadeva sploh ne bi delovala kot si zamišljam.

Na obstoječo instalacijo sem narisal samo še kolektor z obtočno črpalko in z električnim zapornim ventilom, (ventil ni narisan, je v seriji s črpalko), ki zapre pretok vode po cevi, kadar črpalka ne deluje. S tem zapornim ventilom zaprem pot hladne vode v cevi porabnika, kadar so kolektorji hladni.

No, glede na dejstvo, da se bojler nahaja v kotlu za centralno kurjavo, bi seveda ogreval s sončno energijo tudi vodo v kotlu, a kotel je tudi toplotno izoliran, mar ne?
Dejstvo, da se v kolektorjih pretaka sanitarna voda pod pritiskom vodovoda, se mi ne zdi problematično. Ali se motim? In seveda je jasno, da moram opremiti še z ventili za izpust vode v zimskem času.

Prosim izkušene mojstre za mnenje.

Pozdrav

[MadMax]

1. V kolektorjih je dandanes antifriz, sicer si lahko predstavljaš stanje pozimi (razen če ne boš s pečjo ogreval prezeble kolektorje?

2. Peč ni ravno nevemkako toplotno izolirana, sploh ako ne gre za sodobno peč na olje/plin.

3. Tak sistem se je sicer včasih uporabljal, a kakovost vode je bila običajno malce pod vprašajem...

4. Za reševanje takih problemov so primernejši pokončni samostoječi bojlerji (volumna 200, 300 in več litrov) z dvema izmenjevalcema, kjer spodnjega greješ s kolektorji, zgornjega pa pozimi s pečjo. Backup je električni grelec. S takim bojlerjem se da zmanjšat izgube na nekih 2.5kWh/24h, kar v primeru ogrete peči nima smisla niti omenjat...

5. V kolektorjih je relativno majhna površina stika z vodo in če se ti še tam izloči vodni kamen, približno veš kje boš čez dve-tri letke.

Če poveš še kaj o obstoječi peči/kolektorjih, pa bova še kako besedo rekla

[kose19]

Vilko.

V temi OBTOČNA ČRPALKA CENTRALNE KURJAVE na drugi strani sem že prilepil skico kako imam jaz to rešeno.

Že več let mi odlično deluje, kadar sije sonce seveda

[vilko]

Opravičujem se forumašom: Očitno sem že tako sklerozen, da pozabim, da sem podobna vprašanja že dal na forum in tudi dobil že odzive.

Tvoja rešitev, Kose19, je odlična. A imeti bi moral bojler z izmnjevalnikom toplote - se pravi spiralo, po kateri ena voda preda toploto vodi v bojlerju.

Nekako bi rad prihranil nakup takega bojlerja. In če bi delovalo, kot sem narisal, zakaj pa ne?

Pozdrav

[Highlag]

Dobiš na trgu male grelnike vode - 80-120L, ki imajo polek električnega grelca vgrajeno še špiralo s katero lahko vode greješ s pomočjo plinske/oljne peči ali pa kolektorjev. Cena pa ni takšna kot jo imjo tisti veliki zbiralniki toplote.

[kose19]

[lojzek]

Vilko, kolikor so mi stvari poznane, tvoj bojler ogreva voda centralne peči, ki obliva sanitarni bojler (nekako tako kot starejše Stadler peči). Sanitarna voda je v notranjem bojlerju, ki ima 2 ali tri priključke (hladna, topla voda, obtočni vod). Obe vrsti vode sta ločeni ena od druge. Če pomisliš, da ima sanitarna voda tam nekje 5-6bar, centralna (ki gre na radiatorje in ogreva bojler) pa do 3 bare, ti mora biti jasno, da sta sistema ločena.
Učinek sicer bo, čeprav tak bojler v peči ni najbolj primeren. To pa ne zato, ker ima v plašču veliko količino vode in moraš najprej segreti vso to vodo, preden sploh začne delovati kot je treba. Novejše peči že imajo kačo in obtočno črpalko.

Bolje je, če kupiš nov bojler na elektriko, ki ima tudi kačo. Je že Highlag omenil.

Pri meni imata dva kolektorja skupaj 6 litrov antifriza, dve kači skupaj 2,5 litra (imam dva bojlerja), povezovalni vod je pa tako droben, da sploh nisem računal, koliko ga je notri. Pri tebi pa je v plašču sigurno >20 litrov vode, kar pa je gotovo več, kot vode premore kolektor.

[vilko]

[lojzek]

Vilko, delalo bi prav gotovo. Saj če daš nekaj tople vode v bojler, se bo temperatura počasi dvigala.
Mislim pa, da tlak pitne vode v kolektorju definitivno ni prava rešitev. Bi znal biti prevelik. Poleg tega, da bi moral imeti črpalko za pitno vodo (nekoč sem ujel, da črpalka od centralne ni dobra za pitno vodo). Pa še odvisno od izvedbe kolektorja se bi ti znala nabirati nesnaga v sanitarni vodi. Se pravi, vsi uporabljeni elementi bi morali ustrezati uporabi v pitni vodi. Dražje, in morebiti tudi neprimerno.

V tvojem primeru bi bilo vsekakor bolje, če bi segreval centralno vodo (plašč sanitarnega bojlerja). Se pravi posredno segrevanje. Kar pa je glede na izvedbo tvoje peči (če je približno taka, kot je bila naša stara) dražje od novega bojlerja, ker bi moral že na sami peči delati predelave (dva nova priključka). Peč je že verjetno stara in ti pri "švasanju" lahko hitro nastane nepopravljiva luknja- peč pa na odpad. Se pravi je to tudi stvar poguma
Mene je nov bojler 80 litrov stal takrat okoli 40000SIT. Se pravi pod 200€

Seveda ne trdim, da princip, ki ga želiš uporabiti, ne deluje. Naštevam samo nekaj morebitnih slabosti, na katere pomisli, preden se lotiš dela.

[MadMax]

Tlak za normalne kolektorje ni problem, saj je 6bar itak omejeno s povratnovarnostnim ventilom na bojlerju in ta tlak v omrežju naj ne bi bil dosežen. Lahko pa se seveda uporabi reducirni ventil in se nastavi nižji tlak.

Črpalka za centralno res ni primerna za pitno vodo. Te so namreč izdelane iz sive litine (železo) in tudi rotor je "odprt".
Črpalke za sanitarno vodo pa imajo hidravlični del iz brona ter rotor tudi s strani zaprt z inox pokrovi.

[vilko]

Ok, torej voda ne bo pitna, ker črpalka kontaminira vodo, toda kdo pije toplo vodo? Ta voda po samo za umivanje. Za pijte in kuhanje rabimo hladno vodo iz vodovoda, ki je od sistema tople vode ločen z povratnim ventilom, da kontaminirana voda, če to res je, ne pride v sistem hladne vode.

Prav danes sem govoril s sosedom, ki ima točno tako narejeno, kot sem skiciral, in mi je zaradi enostavnosti simpatično. Niti ni uporabil elektroventila, ki sem ga imel namen uporabiti jaz. Pravi, da deluje odlično, res pa je, da deluje samo za dve odrasli osebi, ki nimata veliko porabe. Res je tudi, da je kolektor delal sam iz železnih pocinkanih vodovodnih cevi. Rekel pa mi je, da v Ameriki imajo vso vodovodno instalacijo po hišah narejeno iz bakra, in lotano, le v Evropi je to prepovedano.

Verjetno se bom lotil enostavnega projekta, če bo potrebno, ga lahko naknadno zakompliciram z novim bojlerjem, kaj ne?

[piroman]

A ni neko "pravilo", da se mora sanitarna voda segret najmanj na 60°C zaradi okužb (Legionela in podobne nadloge). Morda bi bilo pametno upoštevat tudi to

[MadMax]

Ja, ampak ne non-stop segrevat.
Cevovodi naj bi se vsake toliko časa pregreli.
Legionela se namreč razvija v stoječi vodi. Ako imaš torej vse pipe po bajti vsakodnevno v uporabi, tega strahu ni.

Baker pa se tudi pri nas že nekaj časa veselo uporablja za vodovodne napeljave, res pa ne smeš uporabljat cenenih cevi s katerimi običajno delajo "naftovode" od cisterne do gorilnika na kurilca
Aja, pa ne gre za mehko lotanje s svincem ampak trdo lotanje s srebrovim lotom
Pri nas so bolj razširjene spojke, ki jih fizično stisneš, brez lotanja. Enostavnejše pač.

[smatjaz]

Vilko, na ZRMK se ravno v tem času formirajo skupine za samogradnjo sončnih kolektorjev pod mentorjem ing. Malovrh. V kolikor greš v to skupino, ti država prizna strokovnost pri kolektorjih in lahko potem od države zaprosiš za subvencijo. Če hočeš kolikor toliko dober sistem se izogni pocinkanim cevem in železnim kolektorjem. Kolektorji morajo biti bakreni (razmerje kvaliteta/cena je najboljše) cevi za povezavo morajo biti bakrene (zaradi visokih sunkov temperatur juvidur in plastične niso primerne) in dobro izolirane. Ta kolektor dosega temperaturo (meri se pri nedelujoči črpalki in napolnjen z vodo /bio-antifriz) do 140 st. Celzija, vakumski pa nekaj čez 300. Sanitarne vode ni dobro spuščati direktno v sistem. Najbolje je, da nabaviš bojler z dvojno špiralo. V kolikor imaš že obnovljen sistem s klasičnim bojlerjem, obstaja še vedno rešitev z vključitvijo toplotnega izmenjevalca. Cena tega je cca 200-300EURseveda pa potrebuješ dodatno črpalko in dodatno regulacijo. Tukaj bi se lahko razpisal v detajle.
Predlagam, da sistem narediš dobro, ker se ti bo na dolgi rok le to izplačalo. Konec koncev rabiš toplo vodo čim dlje v letu. S tem sistemom jo imaš (preizkušeno) pri sončnih dneh od marca do novembra.
V kolikor si interesent se lahko še prijaviš v samograditeljsko skupino, ki ravno sedaj začenja z delom. Cena kolektorja je 210EUR z DDV, kar vključuje ves material, ki ga daš na streho vključno s steklom. Ostalo je potrebno dokupiti še naknadno. Jaz sem na ta način delal nekaj let nazaj. Baker se enostavno lota, tako, da ne rabiš kakšnih posebnih veščin. Kar se zadeva subvencije mi je minister povrnil sredstva za vse, kar sem dal na streho in še malo.

V kolikor želiš še kaj podrobneje me kontaktiraj pod ZS.

LP M.

[vilko]

Odločil sem se za eksperiment. In z rezultatom sem zadovoljen.

Ker za eksperiment nisem hotel riskirati preveč denarja, nisem kupil kolektorja, temveč sem kupil 100m cevi, po domače šlauha, in ga razgrnil po strehi, ga povezal s črpalko in bojlerjem, kot na sliki. Za cev sem dal 60E, za črpalko 85E, in potem še droben materijal za povezavo.
Za eksperiment tudi nisem investiral v diferenčni termostat, ki bi vklapljal črpalko, temveč sem jo vklapljal kar sam.

Prvi rezultati so me opogumili da delam naprej. Voda se je primerno segrela za uporabo, tuširanje in tudi kopanje. Le, nekaj se mi je dogajalo: ko je postalo oblačno, ali ko se je bližal zahod, sem pozabil izklapljati črpalko in tako sem toplo vodo pošilljal nazaj na streho.

No sedaj imam rešen tudi ta mali elektronski problemček. Z materijalom, ki sem ga imel doma, sem sestavil elektroniko, ki mi krmili črpalko, in rezulta je odličen, tako, da verjetno sploh ne bom šel v nakup in montažo pravega kolektorja.

Težave, ki sem jih imel, so bile samo s tesnenjem, na mestih, kjer je plastična cev priključena na črpalko, bojler ali kje je 'štukana' (Kako se reče štukana po slovensko?) Tiste objemke nikakor nisem mogel dovolj stisniti, sem pač malo neroden..

Hvala vsem, ki ste mi z nasveti skušali pomagati.
pozdrav