www.elektronik.si

[miranm]

Vetrne turbine na principu propelerja, ki jih bi pri nas postavili na Volovji rebri zahtevajo stalen veter, ki ga najdejo na višini približno 100m. Zadeve so zato zelo velike, posebna omejitev pa so kraki propelerja, ki zaradi velikost na robovih pri velikih brzinah vetra dosežejo na koncu kraka nadzvočno brzino in ustrezne uničujoče vibracije, zato v viharju te vetrnice ustavijo namesto da bi ravno takrat dajale največ energije. Dobra stran pa je, da lahko brzino krakov uravnavajo z naklonom krakov propelerja in s tem zagotovijo na enostaven način stalno brzino vrtenja in enostavno pretvorbo v stalno frekvenco izmeničnega toka 50hz.

Vetrne turbine, ki so prikazane na http://www.aerotecture.com/ bi bile verjetno bolj ustrezne za nas , v bistvu bazirajo na principu Resslovega vijaka, videl sem celo ilustracijo, ki kaže Resslovo turbino na kmečki hiši namesto vetrnice. Menim pa, da so vetrnice na principu letalskega propelerja povsem neprimerne za Slovenijo, ker nimamo stalnega vetra (podaki vir ARSO in spodnji članek iz SIO).

http://www.aerotecture.com/
http://www.youtube.com/watch?v=ZQPQkhDE8eY
http://www.youtube.com/watch?v=rW9p7yBJC0U

http://ro.sio.si/projekti/energetika/8_razred/vetrna_energija_v_sloveniji.htm

Ima pa Resslova turbina problem, da seveda ne moremo z naklonom krakov regulirati brzino. Moje vprašanje je, ali je z poceni elektroniko mogoče čimbolj izkoristiti energijo vetra pri velikih spremembah brzine vrtenja. Pri Aerotecture je generator kot kaže neposredno montiran na osi turbine. Če predpostavimo, da zadeva deluje kot avtomobilski alternator, lahko sicer z pobudnim navitjem povzročimo precej veliko silo, ki zavira vrtenje turbine in nam seveda daje zato zelo velik tok in če seveda lahko ta tok v poljubnih količinah oddajamo v omrežje, verjetno to ni prehud problem, čeprav menim da je potrebno dobljeno električno energijo najprej spemeniti v enosmerni tok in napetost ter šele nato v izmenično napetost in tok zaradi stalne frekvence.

To se mi zdi zelo pomembno zato, ker si zamišljam elektrarno npr. na Rebernicah, kjer bi bila vrsta takih turbin in namesto da samo prevrača tovornjake, avtobuse itd. bi tudi proizvajali elektriko. Ali je mogoče pretvoriti npr. kakih 80% energije vetra na tak način v elektriko?

Hvala za vaša razmišljanja!


Še nekaj varinat vetrnih turbin:

http://www.youtube.com/watch?v=WZ5kX5Yw4eY
http://www.youtube.com/watch?v=37b-6EqAAUo&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=Sq9eh0S_S2g&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=FfUeWaEiKX4&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=dl6m4emdeBI&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=Rns8zr8gvlc&feature=related

[GopherB]

Bivsi prof. na FE je nekoc zrtvoval uro za te elektrarne, ko so bile se bolj popularne..
Kot si ze sam omenil, so menda za nase razmere popolnoma neuporabne zaradi nestalnega vetra, ob hitrosti vetra 20+ m/s (tam nekje) jih je pa primorano ustavit.
Torej blazen denarni vlozek, zelo malo izkoristka in popoln destruction v naravi (le nekaj "svinj" bi se zredilo na ta racun).
Aja, pa menda tam zivi neka redka vrsta metuljev, selivke se tam cez vracajo...

[RGorazd]

Mogoče bi se dalo zadevo montirati v neko konstrukcijo, ki bi bila narejena tako kot žaluzije, z uravnavanjem pozicije lamel bi uravnaval smer in pretok zraka skozi turbino. Teoretično bi šlo z enim motorjem, nekaj zobniki in pa jermenom/verigo ki bi te lopute sinhrono odpirala/zapirala glede na hitrost vetra.


Kar pa se selivk in metuljev tiče...ta zeleni samo lajajo...me prav zanima kje dobijo elektriko, da pišejo po forumih, blogih itd... njihove komentarje. Tako je moje mnenje. Ptice se vetrnic prej ali slej navadijo, metulji pa tudi. Če lahko srne ob cesti pasejo, lahko tudi ptice ob vetrnicah letijo, saj tako neumne pa spet niso, da se bodo vsepovprek zabijale.


LP G

[igo]

Reliefna slika Evrope pove vse.
Nižinski predeli Francije, Belgja, Nizozemska, Luksemburg, severna polovica Nemčije, Danska, Poljska, ... imajo predvidljive vetrove iznad Atlantika. Kar koli se bo tam dogajalo, znajo predvideti za več dni vnaprej. Tam je postavitev vetrnice stvar rutine.

Mi pa imamo Alpe, ki povzročajo sive lase meteorologom, in prehod med Panonsko nižino in Jadranskim morjem. Vetrovi pri nas so vse prej kot stalni. Nad vso državo je ena velika turbolenca, vetrovi so spremenljivih smeri in jakosti. Predvidljivosti ni.

Osebno imam že poln kufer tistih, ki nasprotujejo postavitvi vetrnic, pa tudi tistih, ki jih želijo postaviti.
Glede na redkost letalskega prometa nad Slovenijo je namreč edina normalna uporaba vetrnic na privezanih balonih. Na višini npr. 1km so vetrovi bistveno prijaznejši za izkoriščanje.

[Pyr0Beast]

Če pogledaš veterno karto je edini ugoden veter na volovji rebri, povsod drugje ga je manj ali pa je popolnoma nestanoviten.

Veterna energija v SI je žal neuporabna.

[vilko]

Pri teh dodatnih izumih me moti, da nihče ne govori, kakšno električno moč lahko pričakujemo pri smiselnem vetru. In kako se obnašajo te konstrukcije v močnem vetru različnih smeri in jakosti - viharju.

Sicer pa je Josef Ressel izumitelj ladijskega vijaka in ne teh novosti, razen če ne gre za kakega drugega Ressel-a.
http://kapetan.forumotion.net/t45-josef-ressel-izumitelj-ladijskega-vijaka-propelerja

Sicer pa podpiram vsakršno pozitivno razmišljanje v smeri pridobivanja čiste energije.

Pa še to: Hrvati imajo na Velebitu nekaj vetrnih turbin, ki se prav lepo vrte, pa niso ob Atlantiku. Vidite jih, če se vozite mimo Krka proti Senju.

[sundancer]

[miranm]

Zakaj imenujem to Resslova turbina - ker sem nekje v neki publikaciji videl kmečko hišo z polžem iz mesoreznice na strehi - kar je drugače imenovano Resslov izum. Verjetno lahko kdo iz Tehničnega muzej razčisti, ali je Resslov vijak omejen samo na vodo. Ladijski vijak ozrirom propeler se je kasneje razvil iz tega. Ampak zahajamo v kura -jajce razpravo.

Nekaj dejstev, o katerih sicer lahko razpravljamo:

1) Veter je v Sloveniji uporaben približno 45 dni na leto, to je 12 in nekaj procentov časa
2) Na svetu so začeli uporabljati Resslovo turbino na robovih streh v mestih in podobno, ker je sama turbina precej neobčutljiva na smer vetra
3) Pri npr. Rebrnicah bi šlo za izkorišlčanje predvsem vzgonskega vetra in burje - vetra katerega lastnosti so zoprni sunki vetra

Moje vprašanje pa je jasno:

Kakšna mora biti konstrukcija generatorja električnega toka za take pogoje, ali je lahko dovolj poceni da tudi v 12% časa plača izgradnjo cele naprave.

Sem pač velik otrok iz tistega vica o ciganih in železniških tirih, ki se konča na kaj pa otrok ve kaj je to 5 ton, dvigne pa nosi. Nekoč pa na je nek g. Sušin v šoli v Radovljici tudi pojasnil, da 100% izkoristki niso ravno najboljša reč. Rekel je, predstavlajte si, kako bi bilo, če bi bil WC 100% izkoriščen.

[vilko]

To je taka tema, ki je kot nalašč za diskusije brez rezultata: vsi o tem nekaj vemo, nihče ne ve dovolj za strokovno razpravo, poslušamo tisto, kar nam je všeč in ne sprejemamo tistega, kar nam ni všeč, pa čeprav se je obneslo že kje drugje. Vsi pa bi radi doma energijo zastonj.

Resselov vijak seveda ni rezerviran samo za vodo, a on poriva ali zajema tisto kinetično energijo materiala (vode ali če hočeš zraka), ki prihaja v smeri osi vrtenja. Potrebno je torej obrniti turbino, vijak tako, da je os v smeri vetra. V bistvu je Resselov vijak veternica z tako velikimi listi, da pokrijejo takorekoč cel krog.

Tukaj pa se energija zbira bočno na smer vrtenja turbine, zato je vseeno od kod piha veter, če je os vrtenja vertikalna, kar je seveda prednost te turbine.

Kar se tiče tega, kaj se izplača, bi rekel tako:
Če recimo bi taka turbina skupaj z ostalim, kar je potrebno za pridelavo energije, pridelala v 5 letih toliko kilowatnih ur, in potem ko pomnožimo te kilowatne ure z ceno kilowatne ure, bi moral biti zmnožek najmanj toliko, kot bi instalacija naprave znesla. Z drugimi besedami: naprava bi se sama izplačala v petih letih, od tam naprej mi dela profit.

[miranm]

Za primer iz spletne strani http://www.aerotecture.com/ 610VSpec-Sheet[1].pdf

Rad bi vedel, ali je ta generator najboljša stvar, ki jo je sedaj možno narediti?

Ali so na tem forumu ljudje, ki bodo znali izračunati, v koliko letih se to splača?

Kaj morem, če sem numen in smatram, da če so Rebernice pri nas kar precejšen del leta zaprte za tovorni promet, lahko tam proizvedemo elektriko tudi iz vetra na ekonomski utemeljen način.

[PZUFIC]

Vetrnica ob avtocesti proti Primorski kolikor jaz vem bolj ali manj sameva, tako da...

[tiger]

Veternica v Dolenji vasi končno narejena!
Žal smo bili priča velikega oviranja izgradnje.
Ali že obratuje?

Veternica

LP

[aljoš]

Citiram VolkD: Pri nas je 10 kretenov okoli ene vetrne turbine, pri sosedih je en kreten na več 10 turbin...

Stavek mi ne gre in ne gre iz glave... Bravo, Darko!

[vilko]

Ne samo pri vetrnih turbinah, povsod imamo preveč ljudi, ki znajo samo potiskati polena v šprikle, da se kolesa ne vrte. To je po izbiri tras za ceste, daljnovode, plinovode...

Še vedno velja tisto:
Kdor hoče, ta išče pot, kdor noče, ta išče izgovor.

[matjazkariz]