www.elektronik.si

[jozkoc]

[kvarkel]

[1dva3]

Iskra ni enaka streli
Cilj je, da s čim manj energije dosežeš vžig v cilindru. Premočna iskra samo obrablja elektrode.
Zato so iridijeve, ki imajo majhno kontaktno površino najboljše, ker material je temperaturno in mehansko odporen.
Za povprečne stroje pa so dobre tudi ploščate s bakrenimi elektrodami.

Ko je območje goriva vžgano se mora premaknit v zgorevalni prostor, drugače se ugasne zaradi hladnih elektrod.
Iskra pri sveči pa stalno preskakuje, saj sistem deluje kakor LC oscilator.
Zato so sveče z V utorom za bakrene elektrode čisto zadovoljive, bistvene razlike pa ne bo če jih zamenjaš.

[jozkoc]

[jozkoc]

[kvarkel]

[jozkoc]

[robert]

[lucca brassi]

[kvarkel]

[jozkoc]

Dobro, po tehtnem razmisleku, sem prišel do tega da primerjava strele z iskro na svečki res ni na mestu, predvsem zaradi razmerij dolžin med prebojem dveh potencialov in dolžine kovinskih koničastih predmetov. Pri streli, ki je dolžine recimo 10 km in stebrom iz tiste dokumentarne oddaje, ki je bil dolžine recimo 10 m, je razmerje 1000:1, pri video posnetku Teslinega transformatorja katerega bližnjico je predložil @lucca brassi je to razmerje približno 10:1, pri svečki je pa to razmerje samo tam nekje 2:1 ali pa 3:1, tako da ja, je razlika.

Ampak kljub temu, tudi če iskra na svečki izstopa iz ene točke na elektrodi še ne pomeni da je zaradi tega močnejša, sproščena energija je enaka, in tudi do preboja zaradi tega ne pride pri nižji napetosti, zato se iskra ne razvije hitreje kakor navajajo pri NGK.

[1dva3]

Teslin trafo rabi krof na vrhu za kopičenje energije. Kot sam je VN dušilka z VN kondenzatorjem. Ker so frekvence visoke, sam ne rabi ogromne kapacitete, energija pa se pretaka in kopiči, dokler ne pride do preboja v zraku. Če mu daš špico samo usmeriš na katerem delu bo začel streljat.
Krof pa mora biti ker je zračna trdnost omejena in brez lepe oblike se energija sprazni še preden dosežeš napetosti za meterske preboje.

Bobine, ki imajo kabel lepo oscilirajo. Špule direktno na sveči pa mnogo manj, vendar po drugi metodi.
V osnovi je princip isti. V tuljavo nabiješ energijo, ki jo potem hitro sprazniš, ko odklopiš napajanje. Napetostni sunek je tisti, ki povzroči iskro.

V cilindru jo večkrat odpihne, čeprav energije špule ni nula. Ko je enkrat vžig zagotovljen, energija ionizacije pade zaradi prostih ionov materiala in kisika, kar elektronika meri in s tem zazna vžig (ali klenkanje). S tem tipa upornost mešanice v cilindru.
Ključno pa je, da se majhen plamenček, kakor pri šibici razvije v celotni zgorevalni prostor. Če je komu poznano, alfa romeo je imela twin spark, ki je imel 2 sveče, da je bilo zgorevanje hitrejše (dve zažigalne fronte) in emisije nižje.

Prebojna trdnost zraka v cilindru je 10-20x višja kakor na atmosferi.
Tukaj je zelo lep video, kaj se dogaja.
https://www.youtube.com/watch?v=XcOvZAq7XEA

[Bizgec65]

OFF Topic:

Kakšna je razlika med "špula" in "bobina" ter "tuljava" ?

[Branez]

[kvarkel]

Izvini, ali baš nije tako.
Bobina je v bistvu transformator, ki nizko enosmerno napetost pretvori v visoko napetost, potrebno za prestop iskre. Temelji pa na dejstvu, da je inducirana napetost enaka du/dt. Krajši je dt večja je du.
V žargonu pa se res pojavlajo navedeni termini.