www.elektronik.si

[PonosniSlovenec]

Tole bo kar matura iz elektrotehnike Imam skripto doma s cca 150-imi stranmi, v kateri je 100% vse to notri, pa sem prepričan da ste jo tudi vi kje dobili, ali pa da kak tvoj sošolec tvoj ima, in nebom iskal
Nasploh pa, zadeva ni tako težka, da se je nebi mogel v parih urcah naučit - še prej, jaz sem se celotno snov naučil v eni noči, ter opravil zadevo 100%

[PZUFIC]

[PonosniSlovenec]

Točno od njega mislim skripto. Sicer pa se moraš v vsako snov poglobiti, če hočeš zadovoljivo oceno

[Azrael]

Zanimiva tema, ki bi morala glede na uvod nositi naslov: Hočem, hočem rešitve na srebrnem pladnju, rdeč trepih in glasbeno željo.

Avtor v nasprotju z lastnimi pričakovanji ni dobil rešitev teh 12. dokaj preprostih nalog, ampak nekaj boljšega: napotke kje mora iskati rešitve teh nalog.

Kar je pravilno in dovolj. Če bi se mu naloge rešilo, smo pri lačnemu, ki je dobil ribo, rib pa ne zna loviti in posledično ni nič rešeno. Rabi znanje, ne pa rešitve.

Poteza je sedaj njegova.

[aly]

[Slowfly]

Fantje ste pa tudi malo čudni. 30. avgusta nikita in ostali, ki mature niso opravili v spomladanskem roku, pišejo pisni del iz elektrotehnike. Če se do sedaj ni naučil snovi, se je tudi v teh dobrih dveh tednih ne bo.
Hja nikita, sicer pa imaš še zimski rok v letu 2012......... Potem bo pa treba celo maturo znova....
Kaj pa si počel do sedaj? SKU? sviral kurcu uspavanko?

[PZUFIC]

Slowfly, vidim, da si kar dobro obveščen glede spremembre programa in mature.

[sortaj]

[Silvo]

[Branez]

Ni (še)!

Bo pa (mogoče)!

[Azrael]

Večkrat sem na netu zaledil trditev, za katero nisem povsem prepričan, če drži, vendar naj bi pri Intelu in AMD še vedno tudi "ročno" načrtovali jedra svojih procesorjev, kar naj bi dalo boljše končne rezultate, kot pri IBM, kjer uporabljajo izključno CAD/CAM rešitve.

[aly]

Ponavadi je srednja pot še vedno najboljša.
Nekaj ven pljunejo CAD programi (brez teh ni šans, ker so tako kompleksna vezja), trimanje layouta in strukture pa je ročno.
To se počne tudi pri večini analognih vezij.
Če dobro pomislimo, mikroprocesor, ki dela na GHz, je tudi že bolj RF analogna tehnika kot pa navadna logična vrata...

[psevdonim]

tako zastavljena vprašanja so posledica dejstva, da se delo učiteljev, predavateljev, profesorjev, kakorkoli se jim že prav reče, ne ocenjuje. Če je prisoten v predavalnici, ima šiht plačan. Kaj v predavalnici dejansko dela, nikogar od tistih, ki mu/ji dajejo denar, ne zanima.

V ZDA imajo menda sistem, kjer učitelj/predavatelj napreduje ali nazaduje (verjetno po plačilni lestvici) glede na oceno, ki jo dobi od študentov/dijakov/učencev. Torej neposredno od tistih, katerim so predavanja namenjena. Ima katera od osnovnih/srednjih/višjih/visokih šol v Sloveniji tak sistem ? Še predsednik njihovega sindikata je med neko stavko rekel, da je njihovo delo pač takšno, da se ne da ocenjevati. Ja, seveda.

Pri nas se predavateljem največjo potuho daje s seminarskimi nalogami. Teme, ki bi jih oni morali naštudirati in predavati, enostavno razdelijo kot seminarske naloge med študente. Študenti potem nekaj najdejo/najdemo na internetu, popravimo ozadje in potem sami sebi in vsem ostalim v predavalnici predavamo snov, za katero je plačan predavatelj, ki sedaj kot študent sedi v predavalnici in ocenjuje naše delo. Za dodatna vprašanja po koncu seminarske velja tihi dogovor, da jih ni, ker pač vsi vemo, da je cilj teme da prođe vreme.

Samo en primer iz mojega dosedanjega študija: ko je predavatelj zahteval izdelavo seminarskih nalog za poglavja, ki bi jih on moral predavati, sem se pozanimal, za koliko bo sedaj šolnina nižja, ker moram jaz predavati sam sebi in ostalim v predavalnici.
Odgovor:"Moje ugotovitve pri deset letnem poučevanju na Višji šoli: Pri evalvaciji pisnih preverjanj znanja sem ugotovil, da študenti imajo različne izkušnje, predznanja in sposobnosti za sklepanje, posploševanje in ugotavljanje funkcijskih zvez. Zaradi večje objektivnosti točkovanja sem se odločil za sodobnejši model ocenjevanja in preverjanja znanja s ciljem bolj poglobljenega in bolj kakovostnega študija. Končna ocena je kombinacija več virov:
- seminarske naloge
- šest laboratorijskih vaj in ustreznih poročil
- pisnega dela izpita
......."
....... in tako naprej, odgovor se še vleče. Pred tem se je še hvalil, kako uživa kot predavatelj, dobesedno:"napišeš skripto in si pet let fraj." Pa še skripte ni sam napisal, ampak gre za zbrana dela starejših seminarskih nalog. Seveda niti pod razno to ni omenjeno v virih. Potem pa letos ta ista šola izda Opozorilo:"Predavatelji pri pregledih seminarskih nalog ugotavljajo, da se je pri študentih zameglila meja med sprejemljivo rabo virov (elektronskih, klasičnih) in nesprejemljivim plagiatorstvom. Plagiatorstvo pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih, v kolikor študent prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez odobritve avtorja ali če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navede avtorja, se smatra kot kršitev disciplinske odgovornosti študenta. Plagiatorstvo pri seminarskih nalogah se sankcionira z dodelitvijo nove teme seminarske naloge in prepovedjo pristopa na naslednji izpitni rok. Na predlog predavatelja lahko ravnatelj za plagiatorstvo študentu izreče tudi pisni opomin."
Da bi pa najprej pregledali njihove lastne skripte, kjer nekatere niso vredne niti papirja na katerem so natisnjene - to je pa že bogokletno.

Potem pač človeku zakuha in si misli, če se ni treba truditi predavatelju, ki je za svoje (ne)delo plačan, zakaj bi se potem moral jaz, in skuša na internetu, kjer je tudi ta forum, čimprej in brez truda dobiti vse odgovore. Ni pohvale vredno, je pa razumljivo.

[Highlag]

Eh, mislim, da je slabih učiteljev precej manj od učencev, ki se jim ne da nič.
Digitalna elektronika pa pride vedno prav. Ponavadi takrat, ko najmanj pričakuješ. Tako, da so pomisleki o neuporabi slabi.

[Krampus]

Psevdonim - pošteno, ampak narobe.

Jaz sem strojnik - srednja v Mariboru, pred 30 leti.

Ko sem prišel iz šole in začel delati, sicer v pripravi dela sem moral v kratkem uporabiti skoraj vse kar smo se učili. Tudi tisto, kar ni bil moj fah in smo omenili kar mimogrede.

Delo je obsegalo diagnostiko napak, predvidevanje problemov, izmišljanje (dobesedno) rešitev, ne čez noč, ampak v 10 min. Risanje, konstruiranje, navodila za izdelavo, včasih tudi izdelavo orodja za izdelavo strojnega dela, vse to je spadlo zraven.

Če bi srednjo šolo takrat delal kar tako, bi bil v tej pripravi dela zelo kratek čas.

Kasneje je bilo treba naštudirati tudi relejno logiko delovanja nekaterih strojev, ker smo imeli električarje in avtomatičarje. Prvi se niso ukvarjali s tem ker so releji delali na 24V, drugi pa so rekli, da je se oni ne ukvarjajo s "klaper" tehniko, ampak s tranzistorji, cmos logiko....

Ko je prišlo do posodabljanja strojev s Siemensovimi krmilniki, so pa rekli, saj ti tako ali tako logiko obvadaš od prej.

Petnajst let nazaj sem preklopil še na informatiko (vzdrževanje strojne opreme, programiranje in administracija).

Med vsem tem sem še začel pikati PIC-e, uničevati baker na vitroplastu in učiti pameti Siemensov krmilnik Logo.

Tako je to, če si se pripravljen v šoli učiti, še celo strokovne stvari, potem je pozneje toliko lažje, če ne pa postaneš eden od tistih, ki samo jamrajo ali pa iščejo bližnjice.

Na žalost v veliko podjetjih ukinjajo ali minimizirajo vzdrževanje, tako da takšni multipraktiki (na tem forumu jih je dosti) izgubljajo posel. Tudi jaz.

Upam, da ni bilo preveč nakladanja, ampak vprašanja, kot je na začetku, me spravijo v slabo voljo.