www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Sokrat]

No, 128-256 bajtov sploh ni malo Odvisno od prevajalnika ti funkcija/procedura najbrz ne bo vsakic porabila enako stacka, ampak odvisno od situacije; npr. ce je funkcija klicana samo enkrat ali dvakrat v celi kodi, napisana pa je iz estetskih razlogov (da je koda lazje berljiva), potem jo bo dovolj inteligenten prevajalnik prevedel "inline", torej neposredno vkljuceno na mesto navideznega klica (= brez klica). Enako ni nobene potrebe, da bi bil stack frame vsakic iste oblike, ampak je lahko kdaj manjsi, kdaj vecji (po potrebi) in je tako edini "obvezni" element, spravilu katerega se ne mores izogniti niti pri klicu funkcij v assemblerju, PC.

Najpreprostejse funkcije lahko v C-ju opises tudi v obliki nekaksnih makrov z #define, in potem delujejo enako kot prave inline funkcije (koda je vstavljena na navidezno mesto klica). Tako zrtvujes nekaj (nekaj bajtov, ne govorimo o kaksnih bajnih stevilkah) programskega pomnilnika in prihranis nekaj bajtov stacka (ki ga je na voljo manj kot flasha).

Paziti je seveda potrebno pri rekurziji (da ne zaides pregloboko in SP odtava ven iz RAMa oz. se obrne naokoli in pregazi spodnje registre), a tega si zagotovo ze navajen pri Bascomu, kjer veljajo iste omejitve platforme. Ce ne poganjas nicesar rekurzivno, potem lahko ocenis potrebno globino in vidis ali si sel predalec ali ne, mislim pa, da bos zelo tezko prisel do omejitve, ce ne bi tega ravno pocel namenoma.

[vilko]

Potem pa naprej!
Po nasvetu sem si pretočil iz Keil-love strani C51 DEMO
Kot sem prebral, je več kot dovolj za moje male atmelčke in 8252!
Bom javil, kako se bil uspešen!
Morda bom še kaj spraševal, pa ne bodite hudi!
Pozdrav!

[silica]

Sokrat, Keilovih MCB2130 in ULINK USB JTAG adapterjev je se nekaj
na voljo (http://www.silica.com/en/news_events/productnews/keil_lpc.html).
Najbolje da Boris organizira kaksno skupno nabavo, ce je se kdo interesent.

LP Tomaz

[vilko]

uVision C 8051 prvi vtisi in primerjava z Bascom8051

Potem, ko sem pretočil k sebi demo distribucijo orodij za 8051, se je le ta lepo in brez problemov instalirala a c:\keil

1. Med tem, ko so programi v Bascomu vedno v celoti v neki datoteki, se pri
uVision nahajo vsak v svojem direktoriju, kjer so datoteke, ki skupaj sestavljajo programe, ki se tukaj imenujejo projekti. Ni dovolj, da napišeš program v C-u in ga prevedeš, kot se to zgodi v Bascomu, potrebno je da se naredi več stvari, in program narediš z Build Targets ali nekaj takega. Le to vsebuje prevajanje programa in dograjevanje v programu klicanih podprogramov in definicij (stdio.h, etc) To je lahko tudi prednost, posebno, če kombiniraš dele programov, narejene z različnimi orodji, recimo podprograme v assemblerju. A zahteva malo več miselne telovadbe.

2. Med tem, ko je z Bascomom dobi cca 80 programov-primerov za učenje, je pri uVision C 8051 le slabih 30, pa še ti so zelo elementarni kod "Hello" in podobno, a organizirani za različne mikroprocesorje. Nisem našel recimo nekaj podobnega, kot je v Bascom.primerih LCD.bas, kjer je prikazano, kako priključiti in kako uporabljati LCD.

3. Med tem, ko sem uspel brez napak sestaviti projekt "Hello", če je bil ta v oroginalnem direktoriju, sem dobil napake, če sem direktorij prekopiral na drugo mesto, pred vsem zato, da ne bi na originalu kaj 'zapacal'. Pri build targets mi je javil napake, nedefiniran naslov. Verjetno le ni vse prav nastavljeno. Bom moral še raziskati.

4. Med tem, ko pri bascomu kar v programu povemo recimo

[Glitch]

Da ne bo tema zaplavala nekam drugam?

[vilko]

Odstopam!
Ne toliko, ker bi bil razočaran z uVision orodjem, saj vem, da ga še ne poznam, in so verjetno zadovoljivi odgovori na vsa moja vprašanja, temveč zato, ker si ga enostavno ne morem privoščiti. Ravnokar sem dobil cenik od zastopnika, kjer bi moral za razvojni komplet 8051 plačati 2600EUR kar je izven moje kupne moči, med tem, ko sem si BASCOM8051 lahko kupil. Sedaj se več ne spomnem, koliko sem zanj dal, a mislim, da tam nekje okrog 30.000.- Sit ali manj.
Tako je, mislim, ta tema s tem zaključena.

Hvala vsem sodelujočim

VS

[Glitch]

Nikar ne obupaj tako hitro. Obstajajo tudi brezplačna orodja za razvoj. Za 8051 nisem ravno prepričan, vendar za ARMe obstaja popolnoma brezplačen prevajalnik GCC, debuger (GDB oz. Insight), tudi JTAG je zelo poceni (kakšen EU ali dva).

Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo vse uporablja uVision tukaj (no ali pa katero drugo razvojno orodje, ki ni brezplačno). In koliko od vseh teh ga uporablja legalno. Če bi bili vsi pošteni, bi se od tukaj sodelujočih oglašal le eden ali pa morda še kakšen.

Za info, jaz uporabljam gcc. Kot si napisal, nekaj o tem piše tudi v SE. Če si pa prebral, da potrebuješ Unix, si pa slabo bral.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Glitch]

Plate gor ali dol, če pozabiš povedat, da ULINK dela samo s Keilovim razvojnim okoljem.
Torej, kupim board za 25 jurjev. Dobim JTAG, ki dela samo z enim orodjem in še to je omejeno na 16KB.
Kaj naj naredim, ko mi bo 16KB premalo? Kupim celo verzijo za par tisoč $. Uporabim drugo okolje, kjer ULINK ne dela? Emule?

Kaj pa IAR... uh, malce več svobode ponuja.

(je možno odpreti anketo in iskreno odgovoriti na "Uporabljam: "
- kupljen Keil
- demo Keil
- skrekan/shekan/whatever Keil
- ...

[vilko]

OK, bom posvetil še nekaj časa Demo verziji za 8051, morda pridem 'na okus krvi', kot smo temu včasih rekli.
Hvala za vzpodbude!

[Sokrat]

Vilko, moj odgovor se nanasa na vse (od ugotovitve kaj vse uVision omogoca, do tega kako je potrebno delati z njim in seveda cene/omejitev):

Glede na to, da si navajen na en visokonivojski jezik (s precej omejitvami), sem mocno preprican, da bos kvecjemu profitiral s skokom v drugacne vode, tudi ce za vecje hisne projekte ne ostanes pri uVisionu (zaradi cene in s tem povezanih moralnih zadrzkov recimo). Kot si ze sam ugotovil, je C precej manj prizanesljiv (= zahteva boljse poznavanje arhitekture, ki je prakticno na nivoju, potrebnemu za delo v assemblerju, le da poenostavi zapis koncnega programa) od Bascoma, kar ti bo kvecjemu koristilo, saj bos arhitekturo spoznal bolj podrobno, ne le tisto, kar je skrito za debelim nivojem (vgrajenih) knjiznic.

Sam si tudi ugotovil, da je ena tipicnih lastnosti C-ja uporaba "deljene" (shared) kode iz zunanjih enot (knjiznic), kar ti Bascom bolj ali manj uspesno prikrije (prikrije ze uspesno med programiranjem, vprasanje pa je kako to vpliva na velikost koncnega programa - ali vkljuci samo relevatno kodo npr. za LCD, ali kar celo knjiznico ...). Kot bos ugotovil po nekoliko daljsem ukvarjanju, je to ogromna prednost - nisi namrec omejen na knjiznice, ki pridejo s programom, ampak najdes take, ki tebi ustrezajo in jih morda tudi nekoliko prilagodis. Potem jih lahko uporabis v vsaki aplikaciji, a morda spet s kaksno malenkostno spremembo (drugacen tip LCDja recimo ? itd.), v koncni izdelek so pa vkljucene le v delu, ki je relevanten za tvoj program. Mislim, da je to velik plus, ki ti bo zagotovo vsec, ko bo enkrat imel napisane headerje s kljucnimi funkcijami, ki jih uporabljajo vsi tvoji projekti. Z lastnim razvojem le-teh pridobis ogromno fleksibilnosti v primerjavi z nespremenljivimi knjiznicami Bascoma, je pa res, da je vanje potrebo vloziti nekaj dela (ce jih ni napisal ze kdo drug - recimo proizvajalec orodja).

Z boljsim poznavanjem arhitekture bos zagotovo tudi raje posegel po programiranju v assemblerju, ki ni nikakrsen bavbav in je za manje (ali casovno kriticne; mislim "casovno" ob izvajanju, ne po casu razvoja) projekte edina resna moznost, saj vse drugo pobere enako casa, rezultat je pa nekajkrat vecja koda.

Pa se o brezplacnih orodjih: za ARMe so ze omenili gcc (ki je precej glomazna zadeva, a je na voljo popolnoma zastonj). Tudi za 8051 ocitno obstaja podoben projekt (SDCC); manj glomazna stvar, a pravtako povsem brezplacna. Jaz se se nisem ukvarjal z njim, a ne more biti nic posebno kompliciranega v primerjavi z gcc-jem - ce bi se ga rad lotil in rabis kaksne napotke, si ga lahko ogledam od blizu ... po izkusnjah z drugimi podobnimi orodji najbrz ne more biti kompliciran za uporabo in bi z njim kar hitro prisel do delujocega programa - nima pa zelo uporabnih igrack, ki jih Keilovo okolje ima (sploh simulator z vsemi pritiklinami je odlicen).

Kakorkoli ze, ne se ustrasiti Raje vparsaj kaksno stvar vec kot premalo, lahko tudi po PM (ce ti bom znal pomagati).

[Proteus]

No končno konkretna vprašanja

[vilko]

Hvala Proteus za konkretne odgovore! Trenutno se še prebijam skozi help, in bom šel po tej poti, da bom najprej enostavne naloge, ki jih v Bascomu že obvladam, poizkusil realizirati v C-ju.

lcd.c hm, ja ampak jaz ga ne znam napisati, v bascomu mi ni bilo potrebno študirati protokola, s katerim komunicirata uP in lcd. Ali ima uvision kako knjžnico, kjer bi bili podprogrami, ki jih lahko vključim v moj program za komuniciranje s C-jem, I2c, 1wire, in podobno. Prepričan sem, da nima smisla ponovno odkrivati kolo, to so že izumili, torej tudi taki podprogrami so že napisani. Samo kje jih iskati, v okviru uvision ali izven njega

Hvala
vs

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.