www.elektronik.si

[Slowfly]

Vilko, že nekajkrat sem na tem formu zapisal (pa ne samo jaz), da AG lahko dela samostojno - otočno, ali pa vzporedno togi mreži. Isti stroj lahko dela celo v kombiniranem režimu, seveda ne istočasno.
Za uporabnika je precej enostavnejše obratovanje vzporedno omrežju, saj takrat omrežje diktira tako napetost, kot frekvenco. V primeru otočnega delovanja, AG potrebuje za delovanje še vzbujalne kondenzatorje. Vrednost teh se izračuna glede na moč, vezavo in vrsto AG, ter glede na karakteristike bremena. Obstaja tudi izvedba AG z reguliranimi izhodnimi karakteristikami , kjer sta izhodna napetost in frekvenca v mejah +- 3-5%.
V pripravi imam precej obsežen članek na to temo. Kdaj bo celoten članek ugledal luč sveta, pa je odvisno od časa, volje, ter nekoliko tudi financ, saj imam namen obdelati tako teoretični del problema, kot nekatere praktične izvedbe AG v režimu samostojnega delovanja.

[vilko]

Kako pa je z frekvenco v otočnem delovanju? Kletka nima vrtečih se magnetov, ki bi preneseli frekvenco vrtenja v frekvenco napetosti? Vrtinčasti tokovi v kletki, ki ustvarjajo vrteče se magnetno polje, nimajo neposredne povezave z vrtenjem rotorja, temveč se vrte, v generatorskem načinu, počasneje od vrtenja rotorja, in s tem določajo frekvenco, ki je nižja od frekvence vrtenja rotorja, kajne?

[Azrael]

Frekvenca asinhronskega generatorja, ko obratuje v otočnem režimu je odvisna od števila polov statorja in vrtljajev rotorja, enako kot pri sinhronskem stroju. Torej 2. polni stroj za 50 Hz rabi 3000 v/min, 6 polni pa 1000.

V tem režimu stroj črpa jalovo energijo za vzbujanje iz kondenzatorske baterije in so razmere drugačne kot takrat, ko črpa jalovo energijo iz omrežja.

V tem režimu je stroj zelo občutljiv na induktivne obremenitve, če se stroju ne doda dodatne kondenzatorske baterije za kompenzacijo, zmore poganjati le okoli 1/3 moči kot pri ohmskih bremenih. Ima pa to prednost, če je kondenzatorska baterija primerno izbrana, se pri preobremenitvi ali kratkem stiku stroj razmagneti in pri strojih majhnih moči niti niso nujne druge zaščite pred preobremenitvijo.

[xfce]

[psevdonim]

informativno sem iskal ceno za oddano MWh iz MHE, pa ne najdem. Potem sem po telefonu dobil nekoga iz Elektro Ljubljana, ki mi je povedal, da naj izpolnim neko pogodbo in mi bodo poslali ceno, ki se oblikuje na podlagi moči MHE in cene na nemški borzi Ima kdo ta podatek ? Neka povprečna neto cena za oddano MWh (tisto, kar proizvajalec električne energije dobi v žep) za nazivne moči od pribl. 50-500kW ?

[Pyr0Beast]

60€ na MWh

[psevdonim]

to je potem 6 centov za kWh.
Slučajno sem naletel na oglas, kjer en Američan prodaja MHE 350kW za 1,8 milijona dolarjev.

[Azrael]

MHE ni samo menjava ležajev ali še to ne.

Je ogromno vsakodnevnega dela, če se želi doseči optimalno obratovanje tudi, če ni nekih izrednih vremenskih dogodkov ali okvar opreme.

Poleg tega, vremenska ujma ti tako elektrarno lahko ustavi za precej mesecev in v tem času, da bo elektrarna spet postala operativna, bo požrla bajne količine denarja.

Celotno postrojenje se obrablja tudi brez izrednih dogodkov in terja resno vzdrževanje, če se želi doseči zanesljivo obratovanje, brez katrega ugodne pogodbe z elektrodilerjem ne bo.

MHE ni stvar v katero teće noter voda, ven pa reka denarja in to za malo ali 0 dela in vzdrževanja. Obratovalni stroški MHE, vsekakor niso majhni.

To so samo nekateri od razlogov, da je marsikateri centralar obupal.