www.elektronik.si

[mobwap]

Še vredu da, nisem prodal 6kW 380V agregata, ki mi je 3 leta bil v napoto.
Po dveh dneh vlečenja kablov do 5ih sosedov, da so jim vsaj skrinje, črpalke za ogrevanje in kakšna luč delovali, se sprašujem kam elektro distributerji zmečejo dobiček?
Veliki daljnovodi so padli od teže ledu, ker so na srečo višji od večine dreves naokrog.
Je kdo kdaj pogledal manjše daljnovode 10kV, 20kV ki gredo skozi gozdove in preko hribov? Drevje ponekod raste skoraj preko njih, tako, da vsak malo močnejši veter tolče veje na žice.
Očistijo nikjer, samo "flikat" znajo škodo in s prstom kazat na mati naravo.
Če bi te linije vzdrževali bi bilo veliko manj škode.
0,4kV pa bi morali prepovedat po zraku vlečt. Sem videl 3 ekipe elektra, ki so se naenkrat ubadale z enim takim vodom dolgim slab kilometer, 3 kilometre stran pa je bilo podrtih 5 stebrov 1kV dovoda za trafo pa nikogar nikjer.

[igo]

Kolikor vem, je zaradi žleda polomljen dobršen del ožičenja med LJ in KP. Drugod so na žice padla drevesa. Vlaki po Slo praktično stojijo.

Problem električnega vlaka je v tem, da greje samo drsno žico, preostalih žic (ki jih je kar precej) pa ne. Pa še to mora voziti na polno in hkrati zavirati. Ker ni dobro tresti ledu z žic pod napetostjo, se odklopi napajanje in uporabi dizel lokomotive. Progo se za preostali promet zapre in uveljavijo se varnostna pravila za ranžirni promet (hitrosti do 10km/h).

Žled se je nabirala počasi, več ur, zato je bilo časa za ukrepanje več kot dovolj. In led okrog ničle ni žilav, temveč krhek ter od osnove zlahka odstopi. Na zgornji strani žice je pod ledom celo tanka plast vode, saj tlak zniža tališče.
To bi se dalo razbiti še preden je leden oklep presegel debelino 5cm in vse skupaj podrl. Zato tolčenje po ledu ne bi potrgalo žic. Saj se je vedelo, da bo par dni deževalo.

[sončne celice]

moja ideja je, da je najenostavneje dat žice v krtaki stik. V bistvu bi morali imet na transformatorju odcep z primerno napetostjo in močjo za točno določen odsek(dolžino dalnovoda) vsaj za VN omrežja kjer je tudi največja škoda.

Nekje sem enkrat ulovil na uho, da v Rusiji na DC sistemu dajo žice v kratki stik, seveda kontrolirano.

Mi je, prijatel ki dela na elektro primorska povedal da so tehtali in kos žice in je tehtal vsa žled na njej 28Kg brez žice.....potem pa izračunaj obremenitev na steber

[igo]

Tole s kratkim stikom je zanimiva in z naskokom najcenejša rešitev.
Da sploh ne bi bilo potrebno posegati v transformatorje, bi bilo še enostavneje kar v elektrarnah regulirati vzbujanje generatorjev.
(Upam, da gre tako nizko.)

Na eni strani elektrarna, na drugi strani se za kratek stik uporabi že obstoječa stikala za ločevanje tras in ozemljevanje faznih žic ob posegih na daljnovodu.
Nato se generatorju nastavi vzbujanje na takšno vrednost, da se v 15 minutah noben del opreme ne preobremeni, skuha, niti se ne aktivirajo zaščitni sistemi.

Malo je nerodno, da na najbolj ogroženem območju (med Toplarno LJ, Soškimi elektrarnami, Italijo in zahodno Hrvaško) ni omembe vrednih elektrarn, zato bi si morali medsosedsko pomagati s kakšno italijansko elektrarno in izdatnim (a dobro premišljenim) "igranjem" s tipkami v stikališčih.

Načeloma bi se dalo kratkostičiti še SN strani SN/NN transformatorjev in "pogreti" še SN kablovje.

Je pa takšne "igrice" treba voditi iz enega mesta in po vnaprej podrobno določenem scenariju (ekipe v stikališčih imajo listke s časovnimi plani za primer težav z zvezami), četudi na kakšnem odseku trase ni žleda, na drugem odseku pa se ne stopi povsem (se pač čez 1 uro ponovi postopek, saj narava "ne gre tako hitro").

[psevdonim]

[primozsu]

[ana2]

Že nekaj časa je pomembneje zaslužiti, kot narediti kaj dobrega za skupnost. To dvoje se sicer ne izključuje.

[PZUFIC]

Drugače se je v preteklosti odstranjevanje ledu s kablov na železnici počelo tako kot ste že napisali. S kladivci na strehi "motorke".

[eboc]

Kaze da Avstrijci berejo forum:
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/avstrijci-s-crnimi-jastrebi-nad-pozled

[spužva]

V elektrarnah ni tako enostavno regulirati vzbujanja kot si kdo morda zamišlja.
V okviru obratovalnih vrednosti že, pod in nad imaš pa hitro aktivirano zaščito, ki ti po hitrem postopku mašino zabriše ven.
Ja, hm, boste rekli, pa prestavit ali blokirat zaščito.
Začneš z generatorjem, nadaljuješ s transformatorjem in končaš na daljnovodu.
Bom kar iz prve roke povedal - ne bo šlo in ni tako enostavno in hitro.

DV so projektirani na določeno preobremenitev. Tu je šlo za 4-5 kratno preseganje te projektirane preobremenitve.

[krko]

Naj še jaz pristavim moj lonček.

Jaz imamo drugačno mnenje.

Ali niso žice dimenzionirane tako, da naj bi se čim manj grele?

Jaz vseeno mislim, da jih niso mogli tako predimezionirati, da se ne bi vsaj malo grele. A problem je po moje tudi ta, da če je zunaj recimo -5 stopinj, se žica segreje na recimo -2 stopinji kar vseeno ni dovolj.
Morda bi to težavo rešili s kratkostičenjem, a potem bi bili problemi s transformatorji in generatorji.

Mogoče bi bilo dobro namesto navadnega transformatorja dati tak trafo, da bi recimo znižal napetost, posledično bi dobili višje tokove na daljnovodih s tem gretje vodnikov.

A tako moč (nizka napetost, visoki tokovi) bi nekako na drugi strani daljnovodov morali porabiti, pomoje najlažje s kakšnimi upori. A to spet zahteva neke stroške (trafoti, močnostni upori). Seveda bi bilo potrebno pred tem odklopiti ostale porabnike.

Toliko lahko jaz pripomorem s znanjem, ki sem ga pridobil do drugega letnika SŠ.

[T0RN4D0]

Močnostni upori... misliš talilnice jekla?

Also, če odklopiš vse porabnike (dokler jih) in greješ vse žice imaš tačas ravno tako vse porabnike brez elektrike dva dni če pustimo ostalih sto tehničnih problemov ob strani.



Saj rešitev je precej, samo finančno nobena ni upravičena. Je zaenkrat menda vseeno bolje da dva dni na leto ni elektrike, kot da bi ta stala dvakrat več.

[ronil]

[Proteus]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.