www.elektronik.si

[prel1]

[Branez]

[bostjang]

[prel1]

Meritve na delujoči svetilki z razpoložljivimi merilnimi instrumenti

Napajalna napetost 315VDC
Napetost na ledicah 32,9V
Tok skozi ledice 15,5mA
Dušilka L2 5,87mH
(Izračunana frekvenca 253kHz) kar ne ustreza s podatkovnim priporočilom.

Pri uporabi dušilk z manjšo vrednostjo od 5,87mH se napajalna napetost znižuje,napetost na ledicah,tok skozi ledice in svetilnost zvišuje.

Primer z dušilko 1mH :
Napajalna napetost 305V
Napetost na ledicah 37,3V
Tok skozi ledice 66mA

Ugibajoče sklepam,da tudi proizvajalcu ni bila zadovoljiva dosežena svetilnost svetilke z uporabo dušilke (33mH) in je uporabil kompromisno vrednost.

[bostjang]

[prel1]

Hvala bostjang,popravi me pri sledečem, če nisem na pravi poti v razmišljanju.
Moč obremenitve je 0,8W,z znižanjem Rcs ne smem preseči 0,8W.
Če uporabim sedanje vrednosti Ilpk X Uled 0,02 X 32,9 = 0,658W pri Rcs 20ohm

[prel1]

Ali je pravilneje da izračunam Rcs = 400mV/Iled x 2
Za Iled upoštevam izmerjeni tok 15,5mA delujoče svetilke.

[jozkoc]

Pri delujoči svetilki je tvoja enačba pravilna če uporabiš faktor 1,3 in ne 2.

Rcs = 400mV/ Iled × 1,3

[prel1]

[1dva3]

Frekvenca pri teh switcherjih niha sama od sebe v skladu s vhodno napetostjo.
Nekako najbolj merodajni je tok preko merilnega upora.
Dušilka samo določa konstanto in s tem frekvenco.

[jozkoc]

[prel1]

[bostjang]

Ne vem, zakaj bi rad 15mA pri 33mH. Za isto frekvenco vzemi tuljavo z ustrezno nižjo induktivnostjo, torej 22mH. Gledam pri Mouserju in imajo vse dovoljen tak DC tok. Za 33mH pa večina. Sicer bi moral gledati tudi tok nasičenja, ki mora biti vsaj 2x Iled. Žal pogosto ni podan. Lahko bi šel še na nižjo induktivnost in torej proti 100kHz.

Vidim, da uporabljaš izraz dušilka. Zame je to podmnožica tuljav in sicer taka, ki je namenjena dušenju in ne nujno skladiščenju energije. Napačna tuljava ima lahko velike izgube pri veliki AC komponenti. Videno v živo. Prav pride, če je na voljo simulacijski model ali pa vsaj navedba, da je tuljava primerna za stikalne napajalnike, še bolje skladiščenju energije (energy storage).
Vse tuljave tudi niso primerne za take napetosti. Pri nekaterih je primernost eksplicitno navedena.

[jozkoc]

Tok nasičenja, po mojem vedenju, mora biti vsaj 3 × Iled, ker v času trajanja polnilnega impulza tok skozi tuljavo ni enak, ampak eksponentno narašča, to pomeni na začetku impulza zelo majhen tok, proti koncu impulza pa zelo velik.

Ja, izraz dušilka v tem primeru za L2 ni primeren, ampak veliko jih dela to napako ker ne vejo kdaj tuljava v vezju nastopa kot dušilka (choke), kdaj pa kot tuljava za skladiščenje energije (energy store), da to ločiš je potrebno poznavanje delovanja elektronskega vezja, če ne ločiš potem bolje da se uporablja izraz tuljava (inductor).

Uporablja se tudi izraz navitje (coil), predvsem pri zračno navitih tuljavah.

L1 (4,7mH) v tem vezju nastopa kot dušilka.

Tudi jaz se velikokrat narobe izražam, zato da se preprosto prilagodim sogovorniku.

[1dva3]

Pri izbiri je potrebno upoštevati, da DC tok znižuje induktivnost dušilke.