www.elektronik.si

[vilko]

Triak vsv rele v čem je razlika?

Pred časom sem spraševal sebe in vas, v čem je praktična razlika pri uporabi releja in triaca ko vklapljam uporabnike 220VAC.
Odgovor je bil nekako tak: Ni bistvene razlike, razen takrat, ko potrebuješ več konktaktov, ki ti jih da rele.

No, in ker mi je všeč še ena razlika, namreč, da je triac neslišen, saj se ne sliši niti klik pri preklopu, sem projektiral in relaziral vezje, ki upravlja več naprav, s sami triaki.

In boleče spoznal še eno razliko med triacom in relejem.

Ko žarnica 220VAC pregori, pride nitka za kratek čas v stik in realizira kratek stik, ki traja toliko časa, dokler nitka ne pregori popolnoma. Žarnica umre, varovalka zdrži.
Rele tudi zdrži, triac pa umre. Ne izklaplja več, je prebit.

Pri novih projektih se bom spet vrnil na releje. Morda bo ta zapis koristil še komu.

[aly]

Pa če uporabiš močnejši triac?
Če je varovalka recimo 10 amperska (s kremenčevim peskom - počasna), lahko preko nje spustiš tokovne konice (tako na pamet, vsaj 20A), pa ji ne bo nič. Triak pa mora biti v tem primeru 20 amperski. Večina klasičnih žarnic že ima v podnožje vgrajeno mini varovalko - ravno za tvoj primer.

Jaz še vedno ostajam pri triakih. Do sedaj mi je osmodilo samo enega - v kratek stik. Enako, kot se zlepijo (zvarijo) kontakti pri releju. Nobena stvar ni vsemogočna

Res je, da rele prenese višje konice, kot je deklariran. Triak pa ne. V zakup je treba vzeti material, ki trpi ob konicah - pri varovalki pesek hladi nitko. Pri releju imajo kontakti neko maso, pa še zrak jih hladi. Pri triaku pa je tisti ubogi 1mm2 silicija, pa še ta izoliran s plastiko... Nima kam odvesti kratkotrajno povišane temperature in ga scvre. Hladilno rebro zadaj ne šteje, ker je predolga pot do tja (previsoka termična upornost).

[vilko]

No, tvoja izkušnja je vzpodbudna.

Moja izkušnja s triaci BTA16 je tudi še ok, pač pa mi crkujejo triaki v Conradovem
PIR stikalu št 626244
To pir stikalo je tako pripravno, ker ima samo dva kontakta in se ga vgradi kar v škatlo, ki je sicer namenjena za običajno podometno stikalo.

[MadMax]

Še v nobenem zatemnilnem stikalu mi ni umrl triak, varovalk pa je pocrkalo kar nekaj, ob pregoretju žarnic.
Morda je razlika v zajetni dušilki, ki jo ZS ponavadi imajo?

[milan62]

V industriji imajo močnostni polprevodniki za zaščito običajno v serijo vezano ultrahitro varovalko in dušilko. Dušilka omeji hitrost naraščanja toka in ima tako varovalka čas da odreagira (pregori)

LP

[Silvo]

V elektroniki po večini drži Aly-ev podpis

Kot prvo moraš uporabiti triac ustrezne - raje večje moči. K triacu sledi ustrezna HITRA varovalka. (Na varovalkah večjih moči, ki so namenjene zaščiti elektronike je dostikrat simbol diode) Iz prakse iz industrije lahko povem, da je triac pregorel v izjemnih primerih (recimo ob direktnem kratkem stiku) Z releji sem imel bistveno več težav. Rele ob kratkem stiku dostikrat "zapika" z časom se kotva rada namagneti. To povzroča, da rele kasni ne izklaplja. Pri večjih trajnih obremenitvah se kontakti hitro izrabijo. (recimo za vklapljanje kakih grelcev, ki jih upravlja PID skoraj da niso uporabni)

[vilko]

hvala, vaše izkušnje so vzpodbudne.

Pravzaprav ne vem, kaj je v Conradove Pir stikalu šlo, sedaj pač ne izklaplja več, in ker je bila koincidenca s pregorelo wolframovo žarnico, sem postavil hipotezo, da je stikalu škodil kratek stik in je triac umrl.
Sam sicer uporabljam BTA16 in doslej še nisem imel slabih izkušenj, res pa je, da tudi veliko izkušenj nimam.
Conradova napravica pa je miniaturna in sem si mislil, da je v njej mali piccolo triac, ki pač je bolj občutljiv kot veliki BTA16.
Conradova napravica je simpatična zato, ker ni potrebno drugega, kot da obstoječe podometno stikalo zamenjam z Conradovim Pir senzorjem za podometno montažo in dela. Dokler dela. Mislim, da sem jih ne nekaj letih skuril tri ali štiri. Sedaj imam nekako dovolj, in bom spet montiral pač nazaj stikala.

[Branez]

Tega sem že malo morje zamenjal, releja v istih strojih pa nobenega. Vse varovalke pred njimi imajo oznako z diodo. Za vsak slučaj jih imam skoraj poln predal, varovalke pa še nisem zamenjal.

Aly-jev podpis je zakon!

[Silvo]

Branko, kaj to vklaplja? Sumim namreč v premajhno moč. Imel sem podobne probleme - šlo je za grelec ene extrude. Ta SSR je bil v orginalu dimenzioniran na meji. Crknil je skoraj vsak mesec. Potem smo ga zamenjali z ca 10A močnejšim. Od takrad dalje je bil mir.

[Branez]

Silvo, odkar sem nabavil releje slovenskega proizvajalca, tega problema ni več. Škoda da se ne spomnim imena firme, bom našel in ponosno napisal.

[Iztok]

Silvo, na ekstrudorjih sem največkrat opazil, da jih skuri kratek stik, ki nastane zaradi načetih priključnih žic. Sam za take zadeve pri predelavi iz kontaktorjev na PID regulatorje največkrat uporabim 25A CRYDOMe, čeprav so original na novih strojih ponavadi le 10A za 2kW grelce.

Brane, mislim, da jih dela Prelovšek - isti kot termo tipala ...

[Branez]

V Agfinih (Agfa je šla po gobe) D-Lab strojih so CRYDOM-ovi SSR-ji na tiskanini, ki tudi crkujejo zelo hitro. Zamenjava s poceni kitajsko robo je rešila problem.
Ni vse zlato kar se sveti

Torej: Vilkove ugotovitve so tudi moje ugotovitve.

[vilko]

Še ena razlika med triacom in relejem, ki sem jo ugotovil sedaj!

Breme, ki ga vklapljam je električni zvonec 220VAC- To je dejansko le tuljava z mobilnim jedrom, ki je nekako uglašeno na 50Hz in se premika v tuljavi in med tem tolče po klobuku zvonca.

Vklopim ga preko triaca - zvonec ne zvoni.

Kar precej sem se spotikal in iskal defekt, predno mi je Vlado dal idejo: daj paralelno eno žarnico. Triac potrebuje nek minimalni tok, da se odpre. In res, ko dam zvoncu paralelno 25W žarnico, triac lepo vklaplja, zvonec zazvoni, seveda pa zraven zasveti tudi žarnica.

Morda bo ta informacija komu dobrodošla.

[kopron]

Vilko je napisal:"Ko žarnica 220VAC pregori, pride nitka za kratek čas v stik in realizira kratek stik", tega jaz preprosto ne razumem. Je pa res da predno se nitka prekine se za kratek čas pojavi oblok, potem pa ugasne in je konec. Edino če je kakšna drugačna razlaga.

[vilko]

Jože, kar sem napisal, je hipoteza, ki je prav lahko napačna. Kakorkoli, potem, ko je žarnica pregorela, triac ni več izklapljal. Moja hipoteza je bila, ker je skozenj pri pregoretju žarnice šel prevelik tok, ki je triak prebil, da je sedaj skoz in skoz prevoden.