www.elektronik.si

[elektronik z precko]

Zdravo.
Zanima me strokovno mnenje kakšna vezava je pravilna da ni potencialne nevarnosti uničenja ostalih el porabnikov v vozilu (predvsem baje občutljive elektronike kot so elektronski moduli).

Vem da balasti pri zagonu skoraj v trenutku potegnejo tok do 20A (vsak), kar povzroči visoke in nizke špice v el sistemu.
Eni kot rešitev ponujajo priklop direktno na akumulator preko lastnih varovalk in releja. Obstajaja tudi "warning canceller", ki je če se ne motim kondezator, njegova funkcija naj bi bila preprečitev mežikanja.

Drug problem je "central electronic computer" (praktično je v vsakem novejšem vozilu in krmili vse žarnice ter brisalce), ki v primeru xenona opozarja na pregoreno žarnico (menda meri tokovno porabo, ki pa ni več 5A ampak 3A), ter
dnevne luči, ki dovajajo le 70% napetosti, zaradi česar xenon ne dela dokler ne prižgeš kratkih luči. Slednja težava se najenostavneje odpravi, če z testerjem dvigneš napetost za dnevne luči iz 70% na 100%, za opozorilo pregorene luči pa ne vem če se da odpraviti softwersko, vem pa da eni vežejo paralelno 15W upor, ki nadomesti padec toka.

Torej priklop preko releja je meni osebno nesimpatičen saj zahteva druge varovalke, vleči je potrebno nove kable do akumulatorja, kar zgleda pri novejšem vozilu grdo in stalno javlja napako za pregoreno žarnico. Poleg tega tudi ne vem ali vezava direktno na akumulator sploh prepreči špice v sistemu pri vklopu xenona?

Kar se tiče tistega "warning canceller" verjetno ublaži "špice" v sistemu samo pri vezavi z relejem, saj v primeru da balast napajamo preko original varovalk in vežemo vmes kondenzator le ta ne bo blažil špic v trenutku vklopa, saj bo prazen?

[Azrael]

Sama tokovna špica pri vklopu mi problematična, saj tudi halogenke pri vklopu "potegnejo" velik tok, ki je lahko 8 do 10 kratnik nazivnega toka.

Problem je lahko premajna poraba samega inverterja med delovanjem v primerjavi z halogenkami, saj lahko sproži alarm za pregorete luči. Če je avto serijsko dobavljiv tudi s xenon žarometi, se lahko zgodi, da je ta signalizacija dovolj tolerantna in tega problema ni.

V primeru, da avtomatika javi pregorelo žarnico, se mora zraven inverterja dodati močnostni upor, da se poraba zviša. Ta upor tudi dobro blaži morebitne motnje, ki bi se pojavile na napajanju, kot posledica nekvalitetnega inverterja (balasta).

Radijske motnje inverterja, lahko predstavljajo problem, sploh pri avtih, ki serijsko niso predvideni za take luči. Kako se jih ubraniti, ne vem.

To so na kratko problemi, ki so elektro narave. Obstajata še dva hujša na področju same optike, ki se jih prepogosto zanemarja.

1. Če žaromet ni predviden za tak svetlobni vir (to je brez leč ali ima celo rebrasto steklo), bo učinek novih luči za voznika takega vozila komaj opazen, v primerjavi z obstoječimi halogenkami, za nasproti vozeče, pa spet en plavček, ki mu luči nagnusno slepijo in špricajo vse naokoli.

2. Temperatura svetlobe. Dobijo se žarnice vse do 12.000K (ki ne svetijo samo modro, ampak vijoličasto). Obvezno izbrati žarnice, katerih temperaturo svetlobe ne presega 5.000K, saj oči zelo utruja nočna vožnja ob lučeh, ki imajo previsoko temperaturo svetlobe.

Poleg tega zakonodajalci v EU (v ZDA baje ne) zahtevajo še dva dodatna mehanizma pri xenon lučeh. Mehanizem za pranje žarometov in avtomatsko nivelacijo luči. Slednje predstavlja hud problem za domače mojstre.

[elektronik z precko]

Za zakonske zahteve vem, vendar tu nič ne kršiš, če tega nimaš saj policist nima pooblastila da ugotavlja skaldnost vozila, v sumu te kvečjemu pošlje na tehnični pregled za katerega pa imaš časa 24 ur - menjava z starimi žarnicami ti vzame 5 min.

Kar se tiče optike se strinjam, na luči brez leč nima smisla montirati, ker le motiš ostale v prometu, svetlobni učinek se pa bolj poveča pri osvetlitvi tabel in neba in ne toliko cestišča, za navadne luči so morda bolj primerne osram night braker.

Vendar pa me malce več zanima glede teh motenj o katerih veliko slišim, da znajo dodane xenonke skuriti elektroniko in motorček brisalcev. Nekdo mi je razlagal da je problem ravno časovna komponenta, ker balasti potegnejo ta tok (20A) v veliko krajšem času kot halogenke - ne trdim da sem to že videl, zgolj preverjam kar sem slišal!

Pa še besedo dve o teh "warning canceller". Doma sem ga priključil na 12V in zadeva ima kar nekaj kapacitivnosti, klasična led dioda sveti še celo minuto. Če pa priključim gor halogenko mi pa "vleče" za cca 16% večji tok kot če ga nimam.

Torej če prav razumem je to kombinacija močnostnega upora da nadomesti razliko v moči in hkrati je kondenzator da odpravi utripanje - za to sem slišal na enem forumu!
Vendar če je tudi kondenzator ali ima sploh smisel če ga priključiš na obstoječi konektor od halogenk, saj je ob vklopu prazen in če mora kabel od halogenk zagotoviti vsaj 5A toka, zakaj naj bi potem xenonke potrebovale kondenzator proti utripanju?

Drugače pa sem v škatli dobil dve HID žarnici, dva balasta, rele z varovalko 20A, in dva warning canceller. Priložena vezalna shema pa je takale:


kar tu ne razumem je prav vezava tega warning canceller, saj brez tokovnega porabnika čezenj ne teče nič toka oz je tok čez ta element 16% večji kot je priključen porabnik.
Po tej shemi pa naj bi čezenj tekel minimalen tok za vklop releja in temu lahko dodamo še 16% kar bo seveda po moji logiki sprožilo opozorilo pregorene žarnice.

[Azrael]

Imaš čisto prav, čez to škatlico bo tekel tok, ki ga rabi rele in še kar ima lastne porabe ta škatlica. Ker praviš, da na njem LED sveti nekaj časa, ima vgrajen kondenzator in je morebiti mišljeno, da bo tokovni sunek dovolj velik, da bo opozorilna elektronika "mislila", da je vse OK.

Vrednost kondenzatorja se sicer lahko približno izračuna iz časa v katerem je napetost pri znanem bremenu padla na 0.

Mimogrede, priporočam, da sliko pripneš na ta forum (če drugače ne, čez "Dodaj datoteko", saj jo utegnejo na slikomatu čez čas izbrisati.

[elektronik z precko]

No sedaj sem na Audiju zmeril kako deluje ta funkcija za ugotavljanje pregorene žarnice in sem ugotovil da sploh ne piska (žarnico za dolgo luč sem kar odklopil) dokler ne prižgeš luči oziroma za kratko luč dokler ne vžgeš vozila. Preverja pa očitno tako da pošilja nek signal (napetost) po določeni frekvenci saj ga zaznam z multimetrom.

Torej morda ta škatlica deluje po tem principu da dvigne upornost, ki je taka kot da bi bila priklopljena halogenska žarnica in očitno deluje tudi če breme ni večje od 1W.

Samo še to. Glede uničenja elektronike, za kar sem slišal par uporabnikov. Ali ti ballasti lahko to naredijo in kakšna je sploh razlika pri vezavi preko releja? Sorry ker težim ampak na to nimam še odgovora, pa nočem tvegat, ker mi AIR BAG lučka že sveti (kaj je do tega privedlo ne vem, je pa res da sem menjal akk ko se je to zgodilo).

[_jasko_]

Če ni skrivnost lahko poveš na kakšnem avdiju si to preverjal?

[Iztok]

[elektronik z precko]

[Iztok]

Na tvojem mestu se z BIN datotekami ne bi igral, ker se lahko zgodi, da boš avto iz lastne garaže vlekel ven z avtovleko ...

S tistim kar ti je povedal prodajalec/tehnik se večino strinjam. Ne bi pa se strinjal z izjavo "prevelik tok ni problem, če se to dogaja počasi". Ravno predolg čas v kombinaciji z velikim tokom zna biti poguben za MOSFEte v modulu luči.
Po mojih meritvah potegne "balast" v prvem trenutku vžiga xenonke 24A, kar hitro pade na 15A to pa se v (lahko predolgih) cca. 5. sekundah šele spusti na 3,5A in tam potem obstane.

Res, da ta tok med normalnim delovanjem na trenutke malo zaniha, a zato še ne moti drugih porabnikov. Prav tako nisem zasledil omenjenih špic +/- 20V. Motenja drugih naprav/modulov pa tudi nisem zasledil. Vedeti je treba tudi, da imajo avtomobilski elektronski moduli zelo dobre filtre na vhodu napajanja, kar je potrebno tudi zaradi drugih močnih induktivnih porabnikov po avtomobilu. En tak je npr. ventilator v kabini, ki pri mojem in še marsikaterem drugem avtu vleče 35A preko PWM regulatorja, ki v 12V instalaciji avta je prav tako povzroča precej "smetenja".

[elektronik z precko]