www.elektronik.si

[jorn]

Pozdravljeni,

Ima mogoče kdo na razpolago tehnične podatke kontrolnika izolacije Iskra NL-036?
Zanima me, kakšen je pogoj za izklop kontrolnika (dosežen preboj). Ali je to vrednost električnega toka in kakšna bi bila ta vrednost?

Pozdrav,
Jernej

[bbrane]

Pozdravljen !

Pred mnogimi leti ( beri 30 in več ) sem imel kar nekaj opravka s temi prebojnimi aparati. Mislim da je bila enaka oznaka.

Če se še prav spomnim je imel ta prebojnik v primarju prebojnega transformatorja takozvani pretokovni rele, ki se ga je dalo nastavljati v območju približno 0,3A do 1A. Mislim, da je imel območje sekundarne napetosti do 2500V ( mogoče tudi območje do 5000V se ne spomnim več dobro). Za lažje računanje na pamet vzemiva, da je napetostna prestava 10. ( pri 250 V na primarju je bilo torej 2500V na sekundarju). Približno enako je torej tudi tokovno razmerje vendar obratno sorazmerno. Če torej steče na sekundarni strani takozvani prebojni tok vrednosti 50mA to pomeni v primarni veji tok cca 0,5A ( 10 krat večji). Če smo torej nastavili pretokovni rele v primarju na vrednost 0,5A bo torej ta rele izklopil prebojno napetost, ko bo čez testirani izdelek na sekundarju (prebojne tipalke) stekel tok večji od 0,05A (50mA).
Sam prebojni aparat kakor se spomnim zmore na sekundarju do 100mA. V kratkem stiku pa do 200mA ( 500VA moči) - predpisi.

Problem pri teh aparatih je bil ta ,da je bilo težko nastavljati tok pri katerem je aparat izklopil prebojno napetost. Kasneje smo uporabljali neke nemške prebojnike z oznako UH 28 na kateri se je dalo lepo nastavljati izhodni prebojni tok v mejah 0-10mA in drugo območje 0-100mA. Spomnim se tudi to da je aparat imel svoj napetostni merilni transformator, ki je dajal cca 100V na izhodu pri polni napetosti na prebojnem transformatorju.

V firmi smo napravili kar nekaj prebojnikov s fiksno napetostjo 2000V -izklopil pa je, ko je na sekundarju stekel tok ,ki je bil večji od 3mA ( mejna vredost toka, ki za operateja ni nevarna). S to napravo se je serijsko testiralo na linijah nakatere polizdelke na prebojno trdnost 2000V.

[jorn]

Hvala za izčrpen odgovor in koristne informacije.

Pozdrav, Jernej

[bbrane]

Če te še kaj zanima se kar oglasi imam namreč kar nakaj znanja iz tega področja.

Lp Brane

[jorn]

Pozdravljeni,

Zanima me še naslednja stvar.
Rad bi preveril kakovost navitja pred nadaljnjo montažo, ker imam sum, da se žica poškoduje ali med navijanjem ali med rokovanjem z odcepi tuljave po navijanju.
Kvaliteto bi preveril z meritvijo upornosti izolacije.

Ker se lahko poškodba pojavi nekje lokalno na nekem delu žice, bi moral pri suhem testu s kontaktom merilne naprave zadeti točno to mesto, če bi hotel zaznati poškodbo.
Če bi tuljavo položil v posodo z vodo in kontakt merilne naprave prav tako, sklepam da bi s takim testom moral zajeti vse poškodbe.
Moje vprašanje je, če je tak test sploh primeren/relevanten, oziroma ali je nepoškodovana žica sama po sebi primerna za kontakt z vodo? Gre za žico A200 (Elektrisola).

Pozdrav,
Jernej

[lucca brassi]

Pri nas večkrat preverjajo poškodbo lakirane žice prav z pomakanjem v slano vodo .

Danbridge DC visokonapetostni izvor ima zvočnik in slišiš prebijanje + dela mehurčke.

Moraš pa negativni priključek priključit na ločeno elektrodo v vodi

Je pa Elektroisola grade 1 kar pomeni tanko lakiranje za električne namene ( ni zaščiteno za fizične /mehanske poškodbe ) in potrebuje za ta namen dodatno lakiranje oziroma zabrizganje s plastiko.

[jorn]

Za aplikacijo se celotno navitje še zalije z zalivno maso.
Če prav razumem, take žice (razred 1) ne morem testirati direktno v vodi? Oziroma, če jo že tako testiram, je po testu ne bi smel uporabiti na izdelku?

Še razlaga zakaj bi to imel: Test celotnega izdelka delam v vodi; takrat je že vse zalito. Ker imam na izdelku težave z izolacijsko upornostjo, sem hotel dodatne teste umestiti še tekom procesa, da bi ugotovil, v kateri fazi pride do poškodb... (Vse pod predpostavko, da je design v redu).

[lucca brassi]