www.elektronik.si

[cero]

3D printanje iz topljene plastike, klik

[osmi]

Adijo pamet

[cero]

Niti ne, slika se projecira na gladino rezine, ta polimerizira in se strdi, roka pa to vleče ven.

[igo]

Slika se od spodaj navzgor projicira na polimerofobno ("hidro"fobno, polimer ga ne omoči, nima veze s spolno usmerjenostjo tujcev) prosojno in kisikopropustno ("plino"propustno, "sympatex") dno.

Najprej se izvlečna plošča potopi do 0,02mm nad dnom, kjer prva osvetlitev nanjo pritrdi strjen polimer. Nato se plošča dvigne za en korak, okoliški polimer priteče v prostor pod izdelkom, tam pa ga osvetli nova slika.
Kam grejo mehurčki kisika od spodaj ("morali" bi iti pod izdelek in preprečiti polimeru dotekanje pod izdelek), mi zaenkrat še ni jasno, saj sem si doslej posnetek ogledal le enkrat in še to površno.



Lahko bi izdelali podoben "tiskalnik" ledenih skulptur, kjer bi s peltieri hlajeni "piksli" zamrznili vodo med izvlečno ploščo in dnom, plošča bi se dvignila, spodaj pod led bi pritekla nova voda, spet bi jo zmrznili, ...

Če bi "tiskali" izdelke iz jajčnega beljaka, bi bilo pa podobno izpisovanju na termoobčutljiv papir, a bi bila na dnu grelna matrika.

[primozib]

In koliko € je ta zanimiva reč?

LP

[gkrusi]

Ni to nekaj novega, novo bolj s promocijskega stališča. Po moje je bolj praktična metoda, ki potaplja izdelek v tekočino.

[igo]

Ha! Dobra!

Osvetliš gladino, posprejaš strjeno plast z nestrjeno tekočino, potopiš dno za 0,02mm, spet osvetliš, posprejaš,...

Tukaj bi dejansko lahko imel kar vodno kopel za vzgon in oporo izdelku, na gladino bi nasprejal tanko plast in jo osvetlil. Ko bi potopil dno, bi se potopil samo strjeni del gladine. Izdelek bi se strjeval kot maščoba na gladini juhe.

Fotolak plava?

[ElGrigon]

To je pravi 3D tisk. Vprašanje pa je kako je z mehansko uporabnostjo izdelka.

[ElGrigon]

Zadeva pride na trg čez 1 leto in bo narejena samo za industrijsko uporabo.

[igo]

Ne vem, kako trden je fotolak. Če bi še nestrjene plasti sproti posipaval z drobnimi mikrovlakni iz karbona ali kevlarja, bi precej pridobil na trdnosti.

To z armiranim fotolakom in UV projektorjem bi šlo sorazmerno enostavno. V nadaljevanju pa kaj v zvezi s "fotoepoksi" ali "UVepoksi" lakom, če kaj takega sploh obstaja.


? To so tebi osebno odgovorili ?
Ne jim omeniti, da delamo na boljši zasnovi.

[ElGrigon]

To z vlakni in UV lepilom niti ni tako slaba ideja. UV lepila so že sama po sebi trdna ampak krhka, kar pa bi ojačal z vlakni.

[igo]

Potrebno je tudi poskrbeti za takorekoč ničelno svetlobno propustnost delovnega materiala. Strditi se morata samo tisti 2 stotinki sveže plasti na prejšnjo plast. Svetloba ne sme iti skozi izdelek naprej v globino in ob vsaki osvetlitvi nanj pritrditi dodatne plasti oziroma bi nastala kar kepa.

Zato bi moral biti osnovni material tako dobro tekoč, da se ga kar pospreja na vodno gladino, ali kondenzira njegove hlape, ali se ga na površino nanese z valjanjem kot pri offset tisku (da se material raje "oprime" vode, kakor valja). Tako globlje pod vodo ne bi bilo ničesar, kar bi se lahko strdilo zaradi svetlobe, ki bi šla skozi izdelek naprej v vodo.

Tudi premična ploščad bi morala biti zelo črna, da ne bi gladine od spodaj osvetlil odboj.



Po domače (beri: omenjenih problemov bi se izognil ... ):
z uporabo večih projektorjev bi se strdila samo tista površina, ki bi bila osvetljena od vseh hkrati. Tako bi lahko dejansko za oporo uporabljal kar bazen enake z mikrovlakni ojačane tekočine (emulzije). Zgoraj bi dodajal novo in jo osvetljeval, prejšnje plasti pa bi se potapljale. Oziroma bi dvigoval projektorje ali prilagajal slike, da bi projiciral na dvigajočo se gladino.

To je pa potem že skoraj enako kot pri tiskalnikih, ki delujejo na osnovi nanašanja plasti prahu. Le da je osnova tekoča, zato ne omogoča tiskanja "otokov", ki niso sprijeti z dnom, z izdelkom pa bi se združili šele kasneje.

Ob tej nevzpodbudni ugotovitvi pomaga le še misel na 300 kosmatih medvedov ... ki so, zanimivo, namig za rešitev. Mast je z vlakni prepojeno olje, zato ni tekoča. Zato bo tudi z vlakni prepojena tekočina dovolj gosta, da bo nosila "otoke", preden se bodo spojili z izdelkom. Po "tiskanju" je sicer potrebno pranje izdelka ... pa kaj. Metoda je še naprej v igri.