www.elektronik.si

[tonko]

Meriti moram nove tuljave če imajo medovojni stik. Ovojev na tuljavi je veliko ker je za 230V. Zaželeno bi bilo zaznati če je že samo en ovoj v stiku.
Tuljavnik je v obliki valja , v sredini je luknja fi 11mm , zunanji premer 22mm, dolžina tuljave 23mm.
Izdelal sem dve enaki napravi vendar pa rezultati meritev niso popolnoma enaki na obeh. Zanimajo me principi meritev , predlogi in izkušnje pri meritvah medovojnih stikov.
Moj princip meritve medovojnega stika bom povedal kasneje , da ne bom vplival na vaše predloge.

[bungee]

Načeloma bi se dalo meriti na dva načina. En način je merjenje upornosti, torej če je različna od nazivne upornosti tuljave je nekje stik, ki ga lahko celo z izračunom lociraš dokaj natančno. Druga metoda, bi bila merjenje induktivnosti, za to metodo bi moral imeti referenčni dober tuljavnik, in odstopanja od le-tega ....

Tolk o ideji, zdaj pa povej če so ti metode všeč

[Iztok]

Če sta v stiku npr. 205ti in 408mi ovoj od cca. 3000ih bi šlo z upornostjo, induktivnostjo, ipd.

Če pa sta v stiku npr. 307mi in 308mi ovoj = Mission Impossible ...

[igo]

Meritve upornosti tuljav z ohmmetrom izvajam Zelo previdno, odkar sem dozivel povratni sunek transformatorja .
Preden odklopim instrument z navitja, le-to kratko sklenem, da je tok enak 0.

Zadeve bi se raje lotil z merjenjem induktivnosti tuljave. Če so seveda tuljave tako ponovljivo navite, da se da zaznati odstopanje.

Če niso, obstaja en instrument, ki s pomočjo odbojnosti na liniji meri, na kateri razdalji je kabel prekinjen ali kratko sklenjen. Mislim, da se mu reče "tracer" ( izg.: "trejser"). V žico pošilja visokofrekvenčne pulze in iz lastnosti odbitega vala se da določiti vrsto okvare in razdaljo do nje, kar pri znani dolžini žice na tuljavi, pove zelo veliko. Če pa kaj pride skozi, žica ni prekinjena, se da še več izvedeti.
Recimo, da je to nekakšna kombinacija generatorja in osciloskopa.
Kje to kupiti, kako izdelati, kako deluje, ... žal ne vem.

Lep pozdrav,
Igor

[tonko]

Meritev upornosti ne pride v poštev , ker so odstopanja upornosti zelo velika. Spreminja se zaradi ne popolnoma enake upornosti žice , zelo pa je tudi odvisna od temperature. Sprememba upornosti če pri 3000 ovojih kratko skleneš en ovoj bi bila približno en ohm. Če navitje segreješ v roki se upornost v eni minuti poveča za 50ohmov.
Sprememba induktivnosti če skleneš en ovoj je premajhna da bi spremembo lahko zaznal.

[borber]

Merilca se ne da narediti. Lahko pa narediš preizkuševalec. Recimo nekako tako, kot je na shemi. Priložena sta oscilograma dobre tuljave in take s enim staknjenim ovojem. Primer je narejen za tuljavo s upornostjo 1k in 3000 ovoji. Vse to naj ti služi le za orientacijo.

[borber]

Še bolj enostavno bi šlo, če tuljavi vsporedno priključiš tlivko in še baterijo preko tipke. Tipko stisneš, da tuljavo priključiš na baterijo in ko jo spustiš bi pri dobri tuljavi tlivka zasvetila, pri slabi pa ne ali zelo šibko. Za probat je.

[VolkD]

Edini resnično uporaben način je, da se izmeri Q tuljave. Oziroma njene izgube.
Metod je več. Meni osebno je najbolj pri srcu resonančna metoda.
Opis. Tuljavo z primernim kondenzatorjem povežemo v serijski nihajni krog. To vezje nato napajamo z sinusnim generatorjem spremenljive frekvence. Poiščemo rezonanco in izmerimo napetost na tuljavi. Merilnik napetosti mora biti visokoomski, da ne vpliva preveč na Q tuljave.
Z izkustvenimi primerjavami se na ta način da ugotoviti celo kolikšno število ovojev je v stiku.

[borber]

Ja Darko. Oba načina pravzaprav temeljita na ocenitevi Q faktorja. Tvoj način je v frekvenčnem prostoru moj pa v časovnem. Oba sta enako dobra ali slaba le da tvoj zahteva en instrument več.

[tonko]

Jaz imam sedaj narejeno meritev Qja , vendar malo drugače kot je opisal VolkD.

Imam približno 80mm x fi 10mm feritno palico , na začetku feritne palice imam fiksno tuljavo - nihajni krog , ki jo vzbujam z oscilatorjem (PLL) preko upora ~5kohm.
Merim peak vrednost napetosti na nihajnem krogu. Če na drugi konec nataknem navitje katerega želim meriti in je le to v kratkem stiku se amplituda zmanjša. Pojavi se razlika tudi v primeru ko je samo en ovoj v stiku. Frekvenca f0 se ob tem ko nataknem merjeno navitje na ferit spremeni v obeh primerih , če imamo kratkostični ovoj ali pa ne. Za generiranje frekvence sem uporabil PLL 4046.
Mikrokontroler meri peak vrednost v časovnem obdobju nekaj sekund in vzame za 100% najvišjo izmerjeno vrednost v tem časovnem obdobju - avtokalibracija.
Tako je prikazana vrednost meritve vedno enaka , ne glede na temperaturo ali druge vplive.
Problem pa je to da sem sestavil dve napravi in se ne obnašata popolnoma enako.
Zanimivo je še to da se v nekaterih primerih amplituda izmerjenega signala dvigne kadar postavim merjeno tuljavo na feritno palico.

Borber - mislim da v praksi ne bi bilo tolikšne razlike v izmerjeni amplitudi , enkrat sem nekaj probaval pa se pri enem ali nekaj kratkostičnih ovojih amplituda ni popolnoma nič spremenila - vsaj na osciloskopu se ni opazilo.

[borber]

Strinjam se s tvojo pripombo. Kar sem pripel je bil pravzaprav demo.

[VolkD]

[borber]

No tonko je v prejšnjem postu že realiziral to idejo. Le da s feritnim jedrom.

[VolkD]

Ja mogoče je prav v tem problem. Feritno jedro ima tudi svoj vpliv na vse skupaj. Dokler je vse neobremenjeno, gredo silnice zelo lepo skozi. Ko stvar obremenimo se tak transformator z odprtim jedrom začne čudno obnašati. Raztresenih silnic je nenadoma več. Breme na ta način ne vpliva v zadostni meri na primarni nihajno krog.
Prav zato sem namenoma napisal, da mora biti primarna tuljava velika vsaj toliko, da gre cel merjenec vanjo.
Podobni problemi so pri instrumentih za iskanje kovine. Iskalna tuljava navita na ferit ne bo našla ničesar!

[borber]

Tonko, če sem prav razumel meriš napetost na merilnem krogu v rezonanci, enkrat ko je ta sam in drugič, ko je v bližini merjena tuljava. Tu je potrebna zadostna resolucija iz mikrokontrolerja, da lahko zadosti točno nastaviš rezonanco, če je to tako narejeno . Rezonančna frekvenca se bo zaradi kratkostičnega ovoja zvišala in zaradi stresane kapacitivnosti lahko tudi znižala. Kakšen bo vpliv stresane kapacitivnosti je odvistno od velikosti kondenzatorja v merilnem krogu oz. njihovega razmerja. Tako, kot s tako metodo lahko meriš spremembo Q faktorja (napetost na krogu), lahko tudi ugotavljaš spremembo rezonančne frekvence.
Mislim, da je jasno, da mora biti merilni krog trdno pritrjen na feritno palico.
Prepričaj se ali dejansko vedno meriš v rezonanci.

Darko, če SV sprejemniku s feritno anteno na anteno natakneš kratko staknjen ovoj, bo postaja izginila.