www.elektronik.si

[Silvo]

Včeraj me je bratranec prosil, da pomagam sinu pri praktični nalogi. (obiskuje elektro šolo smer elektrotehnik)

Prinesel je vrečko z materialom, ki ga je očitno dobil v šoli.. Vse skupaj je bilo potrebno sestaviti na protobordu..
Naloga je bila števec s 7-sementnem displejem ki šteje gor -dol 0-3...
Iz vrečke na mizo sesuje tisti material. Pričakoval sem, da bo to vsaj en mikrokontroler..ampak zagledam pol stoletja staro čipovje - TTL 7447.... 7473... itd..
Sprašujem se kdo hudiča dela učni načrt... Sem že 1 leto v penzionu pa v sem imel v svoji delovni karieri zelo malo opravka s tem čipovjem. Tole sodi v predmet "zgodovina" ne pa v praktični del šole elektrotehnika. To je kot bi avtomehanika pri praktičnem usposabljanju učili sestavo parnega batnega stroja!
Še v "bran" nekaterim šolam. Nečakinja je pred 6-7 leti hodila v splošno gimnazijo. Pri fiziki so delali in sestavljali od preprostih izdelkov pa vse do robotov. Učili so se programirati, 3d risati in printati itd...

(Ps- eden iz med zaposlenih na gimnaziji je tudi član foruma - če bo videl tole sporočilo morda še on kaj doda..)

[Krampus]

Osnove logike

[vpeter]

Saj tudi na fakulteti pri predmetu digitalna tehnika še vedno uporabljajo navadne čipe z vrati. Osnove digitalne tehnike ...

[tlogar]

Osnove je treba poznati, saj ti le te dajo neko podlago za vse naprej. Bi pa res bilo marsikdaj bolj uporabno učiti kaj drugega. Glede na to, da se da veliko podatkov pridobiti na spletu, bi torej lahko marsikaj črtali v šolah, ker se da to dobiti v parih sekundah.

[Silvo]

[jozkoc]

Jaz bi pa v tehničnih šolah dodal predmet zgodovina tehnike, zgolj zaradi širše tehnične razgledanosti. Ali pa vsaj v isti smeri, naprimer v elektro šolah bi bilo eno četrtletje pri enem od strokovnih predmetov dodan program zgodovina elektrotehnike, tam bi se učili vse od prvih poiskusov preučevanj električnih pojavov, potem Alessandru Voltu in njegovi bateriji, in tako naprej po letih o vseh ključnih odkritjih in znanstvenikih ki so pripomogli k napredku, hkrati bi se omenilo tudi o napakah ki so jih delali, napačnem razumevanju, slepih ulicah ki so jih nekateri znanstveniki ubirali, kajti, ne pozabimo, tudi oni so pripomogli k napredku, saj je pri raziskovanju nove vede potrebno pregledati tudi vse slepe ulice in ceste, saj v tistem trenutku pač nihče ne ve katera pot je prava in katera je tista pot ki omogoča preboj naprej na pot napredka, in tudi njih ni za dajati v nič, kot to radi počnejo nekateri, katerim običajno rečemo "generali po bitkah".

[Proteus]

V hitro razvijajočem se svetu tehnologije se zdi, da se vse spreminja iz dneva v dan, novi procesorji, AI orodja, kvantno računalništvo ...

Vendar ena stvar ostaja nespremenjena! brez trdnih osnov ni mogoče zgraditi ničesar resnično dobrega in zanesljivega. Učenci morajo najprej temeljito obvladati temeljne koncepte, preden se lotijo kompleksnejših tem.

Brez jasnega razumevanja osnov se naprednejše vsebine hitro spremenijo v zmedo, kar vodi do površinskega znanja, napak v praksi in frustracij kasneje v karieri. Zato je smiselno slediti logičnemu vrstnemu redu od fizikalnih osnov do analogne elektronike, nato do digitalne logike in šele nato do sistemov in programiranja.

Prvi in najpomembnejši korak je popolno razumevanje pasivnih komponent: R, L, C, pa tudi drugih osnovnih elementov. Učencem mora biti kristalno jasno, da se te komponente obnašajo popolnoma drugače v DC in AC tokokrogih. Brez tega znanja ni mogoče razumeti niti najpreprostejšega filtra, ojačevalnika ali napajalnika, kaj šele kompleksnejših sistemov, kot so radijski sprejemniki, napajalniki itd...

Ko so pasivne komponente obvladane, sledi razumevanje polprevodnikov. Posebej pomembno je poglobljeno poznavanje bipolarnih tranzistorjev v vseh treh osnovnih vezavah: skupni emiter, baza in kolektor. Podobno velja za MOSFET-e in druge polprevodniške elemente.

To ni "kar neka brezvezna teorija" to je znanje, ki omogoča razumevanje, kako delujejo realni sistemi. Šele ko so analogne osnove trdno postavljene, je smiselno preiti na digitalno tehniko.

Vsaj po moje so tukaj ključni koraki: Boolova algebra ter naprednejši sekvenčni elementi: flip-flopi (SR, JK, D, T), števci, registri in pomnilniški elementi.
Pomembno je, da učencem postane intuitivno jasno, kako deluje na primer preprost števec ali register v klasični TTL tehnologiji (npr. 74-serija). Če tega ne razumejo na nizki ravni (vhodni signali → stanja flip-flopov → izhod), jim bo kasneje zelo težko doumeti, kako delujejo registri, števci, časovniki itd.. v sodobnem procesorju.

V času, ko AI generira kodo in simulacije, je ravno globoko razumevanje fizike, analognih principov in digitalne logike tisto, kar loči resnične ustvarjalce od tistih, ki le sledijo navodilom.

[sebaveh]

Z logiko Peirce/Scheffer, Karnaugh-diagrami, čipovjem 74-xxx in 4000 smo delali tudi mi na FERI leta 2006. Pa mi je bilo kar zanimivo in niti malo žal. Škoda da nam ni ostalo še več časa za razne pomikalne registre, multiplekserje, števce in podobno...
Najbolj frustrirajoče pa je bilo le to, da je v tej zbirki čipov bilo tudi nekaj z defektnimi nekaterimi vhodi in izhodi. Potem pa si iskal zakaj za vraga ne deluje, čeprav je bilo vse prav izračunano in povezano... Učitelji pa tudi niso imeli interesa (lenoba verjetno), da bi preverili ali preventivno zamenjali ta drobiž z novim. Jaz pa seveda takrat še nisem imel testerja čipov (oziroma ROM programatorja danes).