www.elektronik.si

[Mrožek]

Ali je za krmiljenja motorja ok, če uporabim potenciometer?
-mislim seveda krtačni motor in kje bi dobil zmogljiv potenciometer npr.50A-12V
potenciometer bi uporabljal nekaj časa, približno uro-ga je potrebno hladit (alu rebrca?)
Ali obstaja kak drug enostaven način?

[ro-bi]

50A in 12V bi krmilil z potenciometrom????
To bi morala biti pa huuudo velika reč!
lp

[aljoš]

a ni bolj enostavno z regulatorjem?
tak potenciometer ne vem če boš kje dobil...

[snow]

Za regulacijo krtačnih motorjev se uporabljajo namenski regulatorji.

Praktično vsi imajo za takšne tokove kot jih potrebuješ močnostno stopnjo narejeno z MOSFETi.

[Iztok]

[ro-bi]

še en primer

[jur]

Načeloma se da dobiti žične potenciometre velike moči in tokov. So pa zelo dragi, pa ogromno energije se zgubi na njih. Edina smiselna je elektronska regulacija. Je malo bolj komplicirana ampak se da narediti doma.

Jur

[Mrožek]

...vidim, da potenciometer res ne bo prava stvar...mi lahko poveš kaj več o elektronski regulaciji, (doma narejeno)
(Načeloma imajo kitajske reči (elektro skuter) za "gas" kar en potenciometer, kolikor jaz vem.)

[jur]

Na forumu je funkcija: Išči (na vrh zaslona). Vtipkaj: PWM modulacija.

Najde med drugim za izdelavo preprosto shemo (v prilogi). Ta shema z tem tranzistorjem ne zmore 100 amperov, ni pa daleč.

Delovanje: chip NE555 je oscilator na izhodu daje impulze. Ti impulzi odpirajo tranzistor Q1. Ta se obnaša kot navadno stikalo in je lahko odprt (prevaja elektriko) ali zaprt (ne prevaja elektrike). Če so impulzi kratki, ali jih ni, je tranzistor v glavnem zaprt, kar pomeni, da skozi motor teče majhen tok. Motor se vrti počasi. Če so impulzi dolgi, bo tranzistor odprt in motor se bo vrtel hitro. Če so impulzi srednji, se bo motor vrtel približno z polovično vrednostjo obratov. Princip delovanja je torej enostaven. Glavni problem tega vezja je v tem, ko obremeniš motor. Takrat obrati padejo. Elektronika nima povratne vezave, zato ne ve, da se motor vrti počasneje in ga ne pospeši sama od sebe.

Če želiš sam narediti regulacijsko vezje, je tole vezje kar primerno. Če narediš tega, boš tudi večjega.

Jur

[Mrožek]

hvala
Sem pač začetnik in mi ni čisto jasno...vezje je res enostavno. Motor predstavlja
tisti oranžen krog, ki ima označeno + in - ter napis MOT1?
In še to me zanima ali pri kvarčnem kristalu lahko frekvenco spreminjaš samo z
brušenjem ali gre tudi kaj po elektronsko?
Vezja se bom pa kar lotil, če bom seveda prišel do čipa.

p.s.(samo če napajam z Pb aku. bo napetost nihala-ali lahko pride do slabega delovanja?)

[Sokrat]

[VolkD]

Kvarčni kristal je pravzaprav nihajni krog. Ima različne frekvence, ki so za vsak kristal značilne. Naj naštejem samo par njih.
Paralelna rezonančna frenvenca.
Serijska rezonančna frekvenca.
Overtonska rezonančna frekvenca.

Paralelna in serijska rezonančna frekvenca sti zelo blizu na frekvenčni skali. Imenujemo jih tudi osnovna frekvenca za razliko od overtonskih frekvenc, ki jih je lahko več in so po frekvenčni skali precej oddaljene. Običajno so to neparni mnogokratniki osnovne frekvence. S posebno konstrukcijo kristalov je možno dobiti tudi parne mnogokratnike.
Povedati velja še, da overtonske frekvence niso nikoli čisto mnogokratnik osnovne, a so zelo blizu.

Vse naštete frekvence so značilnost kvarčnega kristala in jih razen z mehanskimi spremembami ni mogoče spreminjati.

Oscilatorji zgrajeni z kvarčnim kristalom, lahko nihajo na bilokateri teh frekvenc, če so za to dani pogoji. Lahko pa v oscilatorju frekvenco nihanja tudi spreminjamo z ostalimi elektronskimi komponentami.
Te spremembe pa ni nujno, da so ravno majhne. Bom malo poenostavil in rekel, da ima oscilator lahko dva nihajna kroga, eden je kvarčni kristal, drugi pa je klasičen nihajno krog. Oscilator se lahko prisili, da niha na katerekoli frekvenci v področju med frekvenco kristala in frekvenco nihajnega kroga. Pri tem mora praviloma biti frekvenca nihajnega kroga nižja od frekvenca kristala.

Vedeti pa je potrebno še par stvari. Oscilator z klasičnim nihajnim krogom ima slabo stabilnost glede na spremembo temperature. Ima relativno velik fazni šun in je občutljiv na "energijske dodatke" (razna el. pražnjena,..). Oscilator z kvarčnim kristalom je temperaturno zelo stabilen. Ima zelo zelo majhen fazni šum in je relativno neobčutljiv na motnje.
Če se vrnemo k našemu oscilatorju potem je logično da ima nekako mešane lastnosti, saj je v bistvu sestavljen tako iz klasičnega nihajnega kroga, kot tudi kvarčnega kristala. Da bo stvar še bolj neugodna se lastnosti takega oscilatorja spreminjajo s tem na kateri frekvenci niha. Če bližje je ta frekvenca frekvenci kvarčnega kristala bolj podobne so lastnosti takega oscilatorja, oscilatorju z kvarčnim kristalom.

No uporabne spremembe frekvence takega oscilatorja so nekaj %.