www.elektronik.si

[trot]

Z mikrokontrolerjem bi rad meril ali električni pastir deluje dobro ali ne - npr. če kje prebija. Kako naj to naredim? Če bi meril napetost bi uporabil zelo dolg uporovni delilnik. Ali se da na kak način zadevo optično ločit? Kako naj pomerim napetost, če pastir oddaja samo kratke impulze?

[ElGrigon]

S transformatorjem. Je galvansko ločeno in še napetost je lahko v mejah normale.

[igo]

Prisotnost impulzov lahko zaznavaš s tlivko na ustreznem uporovnem delilniku.

Temensko vrednost napetosti lahko meriš z uporovnim delilnikom - na izhodu iz njega daš diodo in nato polniš kondenzator. A/D pretvorba...

Duty-cycle, čas pavze in aktivnega stanja meriš na uporovnem delilniku, katerega izhod pripelješ na "interrupt" vhod (npr. RB0 pri PICu).

Izhode uporovnih delilnikov priklopi na uC preko 1Mk uporov. In pazi na prebojne napetosti uporov ter razmike med sledmi.

LP,
Igor

[trot]

Če bi to meril s transformatorjem, bi bil to najbrž res nek konjski transformator? A ta transformator ne bi potem vse energije impulza pastirja vezal nase?

[igo]

Bistvo visokonapetostnega transformatorja je v tem, da ga prožiš s čim bolj Strmimi impulzi.
Tako se inducira zelo visoka napetost tudi na navadnem 12/230V (okrog obrnjen 230/12V) trafotu. Če na 12V stran pripelješ enosmerno napetost, in jo nato odklopiš, te lahko na 230V strani UBIJE, če nisi previden, zato se s tem NI za igrati.

Napetostne konice so zadnja stvar, ki si jih želiš pri meritvah. Pastir namreč nima lepega sinusnega izhoda, ki se po prehodnem pojavu (par period) lepo pusti transformirati (pretvoriti) po Up/Us=ns:np formuli. Napetostne konice na izhodu pastirja bi v merilnem trafotu inducirale nove napetostne konice in rezultat bi bil (tudi matematično) povsem nesmiselen.

Transformator (konjski ali merilni) pri merjenju impulzov NE pride v poštev.
Zgoraj sem ti napisal, kako lahko zaznavaš/meriš pastirja.
LP,
Igor

[s55m]

Upam, da tistih 20Kv ne potrebuješ za električnega pastirja.

[jur]

Kako dolžina napajalnih impulzov vpliva na transformator?

Inducirana napetost (U) je odvisna od induktivnosti (L) in spremembe elektičnega toka (dI) v določenem času (dt): U = L * dI / dT. Izhodno napetost torej lahko določamo z spreminjanjem treh parametrov: induktivnosti, toka ali časa oziroma frekvence.
- Spreminjanje induktivnosti je precej neučinkovito. Za večjo induktivnost je potrebno narediti večje jedro, kar pomeni večjo težo in več prostora.
- Izhodno napetost lahko reguliramo z spreminjanjem jakosti električnega toka. Za večjo napetost je potrebno imeti večji tok, kar pomeni debelejšo žico (baker je drag), večjo težo in več prostora.
- Čas je tisto, česar nimamo. Brez večjih težav pa lahko generiramo kratke impulze (desetinke, stotinke, tisočinke, miljoninke sekunde). Iz matematike izhaja, da je rezultat ulomka velik, če je spodnji del ulomka (delitelj) majhen. Če v formuli U=L*dI/dt za dt vzamemo majhno vrednost, bo napetost (U) velika ne glede na induktivnost (L) in tok (I). Neposredna posledica tega je to, da so visokonapetostni transformatorji lahko zelo majhni. Oziroma so stikalni električni pretvorniki majhni in lahki.

Jur

[s51du]

Ena težava je ali pa menda ne razumem pravilno problema. Kako se bo tisto, ki ga mora pajtlat (živo bitje) razlikovalo od tistega, domnevam, da gre za višjo biljko, vejico, ki potem povzroča neželjeno proženje.

Dubi