www.elektronik.si

[Silvo]

Vili,

Včeraj zvečer sem imel malo časa, pa sem se lotil programa za 12F675, ki je sicer v osnovi že napisan. Sam princip detekcije kdaj je vključeno smerniško stikalo nameravam izvesti po tvoji ideji. Le za detekcijo bom uporabil kar AD vhod mikrokontrolerja. Zanima pa me, če je kaj padca napetosti na obstoječem avtomatu za smernike? Zakaj? Na mikrokontrolerju nameravam uporabit dva AD vhoda. Z enim bom tipal dejansko napetost napajanja vezja. Z drugim pa napetost na žarnicah. Ko bo ta za razliko padca napetosti na diodah nižja bo vezje napajano z tega vezja sicer pa bo na žanice prišla napetost z volanskega stikala. Na tak način ne bo potrebne nobene kalibracije ter bo vezje delovalo ne glede na nihanje napetosti.

[reber]

Na obstoječem avtomatu naj ne bi bilo padca, saj imajo večina vgrajen rele. Tako bimetalni avtomat, kot elektronski vklapljata tok s kontakti. Elektronski pa ima še en shunt upor, vendar ne vem koliko je padca. Po mojem mnenju ne več kot 200mV, res ne bi vedel.
Obstajajo menda tudi elektronski, ki pa nimajo releja, tam pa je padec lahko tudi 0,5V mogoče celo več.
Tipaš samo razliko med levim in desnim, ki je skoraj enaka, ne glede na napajalno napetost, ki ne bi smela imeti nobenega vpliva.
Sheme na računalnik še nisem zrisal, ker moram ustvariti nekaj novih komponent v knjižnici P-CAD

[Silvo]

Vili,

Evo moj primer "hardwera" na hitro narisan. Ko vse detaljno preiskusim bom pripel še software. Moram namreč narediti še nekaj softwerskih popravkov.

[Silvo]

Vidim, da je bilo kar nekaj downloadov načrta torej v prilogi še software za uporabljen mikrokontroler 12F675 ter dopolnjen načrt.
Zadevo sem poskusil v delavnici na testni plošči - sicer le z eno žarnico, kajti več ne prenese moj usmernik. Sam načrt sem malo izpopolnil. Nisem le napisal oznak diod ter releja. Moram namreč malo pobrskati po katalogu kaj sploh imajo v trgovinah. (oboje bi moglo prenesti vsaj 10A toka) Iz načrta je razvidno, da za priklop ni potrebno rezati nobenih žic. Vse skupaj se lahko vgradi nekje na mestu kjer imamo vse žice. Recimo v prtljažniku.
Še opis delovanja vezja ter programa:
Uporabil sem PIC12F675 kot vedno program je pisan v assemblerju.
Pin 7 ter 6 sta uporabljena kot analogna vhoda. Z AN0 tipam napetost na žarnicah za smernike. Z AN1 pa napetost napajana na vhodu vezja za diodami. Uporabil sem še TMR0 prekinitev, ki se izvaja v ca. 4ms V teh intervalih čitam analogne vhode. Istočasno berem tudi vhod signala z vzvratne luči. To mi tudi služi za generiranje takta za utripanje.
Opis delovanja:
Ko vezje priključimo na napajanje ter je pin3 (GPIO4) na nizkem nivoju rele miruje. V koliko se na pinu pojavi visok nivo z vzvratne luči ter smernik na volanskem stikalu ni vključen začne rele delovati utripalno vse dokler je prisotna napetost z vzvratne luči. V koliko se vmes vključi še smernik na volanskem stikalu (v tem trenutku bo napetost na žarnici povečala za padec napetosti na diodah. Vhod AN0 bo to zaznal ter rele izključil.

[andrejj]

Videl sem tvoj načrt in je dobra tvoja ideja.Čakam pa kašno idejo ima Reber.Problem pa bo mogoče izbira rele.Jaz imam rele avtomobilski,meni se zdi italjanski.Ima pa en kontakt,dva kontakta pa ne vem.Mogoče bi dal dva releja?Za priključiti žico na žico pa uporabi posebne sponke,ne vem kako se reče.Nič rezati,ta sponka položi na obstoječo žičo in novo žico zrave in vse skupuj stisne.
Lp Andrej

[Silvo]

Na samem načrtu sem naredil dve sicer ne zelo pomembni napaki. Dva kondenzatorja 100n ter 10uF gresta na izhod stabilizatorja. Na testnem vezju sem imel tudi zamenjana AD vhoda. To sem opazil, ko sem izdelal tiskano vezje. Tiskano vezje je sicer že narejeno ter zlotano in deluje. Pripel ga bom, ko vezje zmontiram v avto ter preverim, če deluje brez težav.

[Silvo]

Sedaj je v prilogi vse za izdelavo TIV, ASM, načrt ... Še vedno pa zadeve nisem zmotiral. Doma namreč nimam dovolj močnih diod - za test sem vzel kar močnejši grez.

[andrejj]

Silvo,vidim da si že končal.Res me zanima,kako bo delovalo v mojem avtu.Za to sem že pripravil ploščo,ki sem dal pošušit.Moram pa nabaviti material,ko bom šel v Lj.
Lp Andrej

[reber]

No, končno sem narisal shemo, sem se moral ukvarjati še z ustvarjanjem komponent in dopolniti knjižnico, pa še stalno me je nekdo motil.

Opis vezja:
Vse kar je levo od sponk na shemi ACC, 49a, R in L je tipična shema vezave smernikov v avtomobilu in je to v bistvu inštalacija v avtu in ni del avtomatike.
4 smerniki se v tem primeru vključijo, ko se vklopi rele in preko diod napaja smernike, oba, levega in desnega. Padec napetosti na diodah je cca 1,5-1,6V . V primeru da je vklopljeno stikalo smernikov v avtu na levi ali na desni, je na vklopljenem smerniku polna napetost in je za cca 1,6V višja od drugega smernika. V tem trenutku pa led dioda v optokoplerju zasveti in tranzistor se odpre in kratko spoji kondenzator C3, kar povzroči izklop releja. Uporabljen optokopler ima dve led diodi spojeni inverzno paralelno, kar pomeni, da polariteta ni pomembna, kar pride v poštev pri detekciji razlike napetosti na smernikih.
Kondenzator C3 služi za zakasnjen vklop releja in ta zakasnitev traja dobre pol sekunde, kar je dovolj, da se v času, ko so smerniki ugasnjeni ne vklopi, če je vklopljen smernik. Upor R2 je pull down upor v primeru, da ne bi bilo žarnic v vzvratni luči ali pa bi bile pregorete. Upor R3 je prevezan z diodo, da je čas vklopa releja krajši kot čas izklopa, saj C3 določa v kombinaciji z uporoma R3 in R4 podaljšano delovanje 4 smernikov še 2-3 sekunde po izklopu vzvratne prestave.
R1, C1 in C2 so napajalni filter. Znani timer 555 je vezan kot schmitt trigger inverter buffer in s svojim 200mA izhodom zlahka krmili rele.
Zener diodi varujeta led diode v optokoplerju pred previsoko napetostjo, saj v primeru da deluje smernik, levi ali desni, je razlika napetosti polna napajalna, torej 13,8V zato je tok skozi led treba omejiti.
Uporabljen material je ves tak, ki je poceni in ga je lahko dobiti v HTE. Diode 6A so P600M kar je 6A 1000V ( sem pač te imel na zalogi) zadeva deluje tudi s 3A diodami npr 1N5400 in podobne, čeprav je tok višji, ampak traja le 50% periode, tako da diode to preobremenitev normalno zdržijo. Problem bi le nastal po vsej verjetnosti, ko bi bila priključena že vlečna prikolica in bi bile diode obremenjene še bolj.
Mogoče bom moral prilagoditi še kakšno vrednost uporov v veji led diod v optokoplerju, saj sem nekako s temi vrednostmi kar ujel tok, ki še zadostuje zasičenju tranzistorja in da v primeru maksimalne razlike tok skozi led ne bo prevelik.
Za razumevanje delovanja si natančno oglejte shemo in ... kaj sploh kateri element dela.
Meni osebno je analogna elektronika, no, tudi digitalna elektronika z diskretnimi komponentami zelo domača, sem pa zanič programer

[reber]

Šele sedaj sem si ogledal Silvotovo shemo, saj prej nekako pdf datoteke nisem mogel odpreti, šele ko sem jo shranil na disk z ukazom shrani cilj kot sem jo shranil in odprl z diska.
Vidim, da si Silvo vezal diodi pred rele in da gre kompleten tok od obeh smernikov skozi diode.
No, jaz sem zadevo rešil drugače, uporabil dva para diod, zato lahko oporabim šibkejše diode, za vozila brez vlečne kljuke in vtičnice so diode 3A dovolj močne, in lahko uporabim navadni običajno cenejši rele samo z enim kontaktom.
Zase sem uporabil 6A diode ker imam prikolico in sem moral upoštevati še te žarnice.
Shema s pic je še malo bolj enostavna, pa tudi noben je ne more kopirat, če ne more kopirat pic . O zaščiti pred kopiranjem za laike je dovolj že brusni papir in pri moji shemi marsikdo ne bo znal rešiti uganke z optokoplerjem, saj so opto z AC vhodom redko uporabljeni. Kasneje pa bo zadeva najbrž, ko bo serijsko, zalita v maso, kar nudi tudi dodatno zaščito proti nevarnosti vžiga pri neki ekstremni napaki.

[andrejj]

Reber,videl sem načrt.Bom še počakal,kajti tudi uporabljam prikolico.Je pa v redu,saj jaz ne znam programirati.
Lp Andrej

[reber]

Jaz grem tudi jutri malo v nabavo, moram nabavit TLP620 ker jih nimam, v prototipu sem uporabil dva navadna optokoplerja in jih vezal v paralel...
Bom pa kmalu pripravil še tiskano vezje, seveda bom poskusil narediti tako, da bo na ploščico možno montirati več različnih relejev.

[Silvo]

Razlika med mojim ter Reber-jevim v samem delovanju je kar precejšna.

Vili uporablja za utripanje že obstoječ avtomat za smernike - meni generira takt samo vezje, ki deluje neodvisno od tega avtomata. Mislim tudi, da se pri reber-jevim vezju ko se smernik na volanskiem stikalu izključi ter je vozilo še v vzrvratni prestavi ponovno vključijo smerniki vsi štirje smerniki. Pri moji trenutni verziji ostanejo izključeni - (avtomat resetira pretik iz vzrvatne prestave) a, v koliko se bi izkazala potreba, da se ti ponovno vključijo to ne predstavlja kakega večjega problema - le korekcija programa (hardware pa ostane nespremenjen)

Še par besed o "(c)Copyright" - zaščiti raznih elektronskih vezij, ki otežujejo kopiranje, izdelavo ali popravilo.
-res trši oreh predstavlja za to mikrokontroler, če prav tudi to ni 100% zanesljivo. Obstajajo namreč tudi metode in sredstva (ali celo institucije), ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo.

Tisto brušenje oznak se mi pa samemu ne zdi preveč posrečeno niti uspešno. Laik-u je itak vseeno a vidi oznako ali ne. Povprčen elektronik, ki bi vezje znal izdelat ter pozna njegovo delovanje pa bo skoraj zagotovo znal "analizirati" kaj se skriva pod izbrisanim čipom. (razen, če ni uporabljena kaka "exsota") Tako sem sam pred časom analiziral kompletno krmilno kartico nekega stroja pri kateri je proizvajalec uporabil tole metodo. Stvari se lotiš nekako takole. Najprej lociraš napajanje na čipih potem vhode in izhode....glede na preiferijo okrog čipovja lahko ugotoviš za kako čipovje gre (analogno, digitalno) seveda bo potreben še kak katalog.
Bistevno uspešnejša se mi zdi metoda zalivanja v kake dvokomponentne mase- sploh pri low-cost variantah. (kot je tale reberjeva) Poleg tega, da se ne vidi kaj je v vezju je tudi dobra mehanska zaščita - sploh v avtomobilu.
Precej posrečena varianta se mi je tudi zdela, ko sem videl pobarvano vezje z obeh strani "Metoda" zelo oteži sledenje po tiskanini ali preslikavo le te.

[reber]

Glede delovanja imaš prav Silvo. Ko smernik izklopiš pri vzvratni vožnji, se 4 smerniki vključijo nazaj.
Glede antikopiranja z brušenjem in podobno: kdor bo uspel ugotoviti kateri material je uporabljen ima tudi že kar nekaj izkušenj, to pa pomeni, da je večinoma sam sposoben narediti nekaj takega.
Barvanje z obeh strani oteži kopiranje, je pa to tudi zelo dobra zaščita pred oksidacijo, vlago, ...
Zalivanje v plastiko je še najbolj zanesljivo, v tako maso kot zalijajo transformatorje. Taka masa zdrži tudi temperaturo, je mehansko močna in se lahko razdre samo z razbijanjem, kar pa pomeni uničenje vezja in zato nemogoče kopiranje.
No, v trenutku, ko je shema objavljena na spletu, je stvar že skoraj javna, tako da .... je pa tudi pametno da je zadeva zalita, da ne bo kdo govoril, da je cena visoka, glede na to, da je uporabljenega tako malo materiala. Stvar bo pač namenjena prodaji, ko bo stestirana.
Kdor pa bo hotel sam delat, pa bom tudi objavil predlogo tiv.

[andrejj]

Reber,prosil bi,če lahko pripneš predlogo za tiv.Če si že pripravil.Medtem pa moram enkrat v Lj nabavit optokopler Tlp 620,ker tega nimam doma.
Lp Andrej