www.elektronik.si

[napetost]

Še ena

[lucca brassi]

Kolektor je prav veličasten - mogoče se da izvedet od katere firme je ?

[napetost]

Kako to misliš. Posnetek napisne ploščice je nekje na zaćetku.
Drugače pa je " bil to motor " za pogon blooming ogrodja valjarne.

[lucca brassi]

Pri nas delamo Kolektorje (Kolektor Idrija) , v službenem muzeju jih je kar nekaj.

Nikoli nismo naredili kaj takega . Ker vem koliko je težko naredit tak kolektor mi je toliko bolj zanimiv. Naši največji so bili neki ladijski in za tanke premera nekje 300-350 mm visoki nekje 300mm

Prosil bi te še za kakšno večjo sliko kot si jih pripel spodaj lahko na zs.

Hvala Sandi

[kopron]

Jaz sem kupil ploskovni brusilni stroj češki, znamke TOS leto proizvodnje 1971 pa je imel notri še vedno selenski usmernik za napajanje elektromagnetne mize. Zato me nič ne čudi da niso imeli polprevodnikov za regulacijo. Lahko bi pa bili živosrebrni usmerniki čeprav je zelo velik tok in je težavna regulacija obratov motorja. Vseeno pa so bili čehi zelo poceni napram zahodu v tistih časih.

[podboj]

Mene pa zanima kako se je motor hladil?

[napetost]

Leonardova skupina je bila zaradi tokovnih sunkov, le te pa je pomagal blažiti vztrajnik. Saj je motor imel veliko zagonov, tudi po pet zagonov na minuto in sicer od 0-100 o/min v obe smeri. Za regulacijo vzbujanja smo uporabljali tiristorsko regulacijo ASA vendar izdelano v Končarju, ki je imel licenco. Električni stroji so imeli zračno hlajenje preko filtra in vodnega izmenjevalca. Preko filtra pa zato da smo zadržali grafitni prah, ki ga je odnašalo iz krtačk.
Sicer je do konca vse lepo delalo, ampak bili so veliki problemi z izolacijsko upornostjo glavnega motorja in dinam. Pa še problem rezervnih delov za tiristorsko reglacijo. Zaradi širjenja asortimana artiklov in vrst materijalov nam je na glavnem motorju pohajala moč zato smo želeli nekaj močnejšega. Stroj je bil v pogonu 38 let.
(lucca brassi, ko zberem slike kolektorjev ti jih zagotovo pošljem. Mislim da je bilo na kolektorju motorja okoli 1000 lamel)

[podboj]

Zanimivo. Potem je bila tiristorska regulacija že od začetka, torej ko se je namontiral ta motor?

Mene, pa verjetno še koga zelo zanima kako je izgledal krmilnik od te zverine. Elektroniki smo ponavadi vsi veseli, če vezje zdrži 50A, 5000A pa je kar nepredstavljivo, da bi peljal čez regulacijo.

[napetost]

Od zagonu motorja je bila za vzbujanje uporabljena regulacija z magnetnimi ojačevalci oziroma transduktorji, vendar je bilo veliko težav. leta 78 pa je bila regulacija vzbujanja predelana na tiristorje po ASEA licenci. Ob priliki bom pripel sliko notranjosti omare omare, Sedaj samo ena na splošno.

[kopron]

Napetost. jaz bi te prosil če kaj veš za literaturo o transduktorjih. Čeprav so že čisto pozabljeni pa mene vseeno zanima ta pretvornik. Enkrat sem v eni knjigi o transformatorjih zasledil napisano o njih samo en odstavek in to je vse. Ali pa za kakšen link. Vnaprej hvala.

[napetost]

Jože, težka bo. Starejši ki so še kaj vedeli o tem so šli že davno v penzijo. Mi mlajši pa se s tem nismo srečevali. Bom pogledal v pisarni kjer je še nekaj starih knjig. Bom videl kaj se da najti.

[kopron]

Še eno vprašanje, ali menjate samo pogon valjčne proge ali kompletno progo z pogonom. Pa še nekaj o transduktorjih, jaz sem imel pred mnogimi leti varilni transformator in ko je crknil sem ga odprl sem samo ugotovili da je transduktor in je bilo regulacijsko navitje krmiljeno z enosmernim tokom in vgrajeno med primarno in sekundarno navitje. Izgleda da je bilo to navitje zelo občutljivo na prah in je nastal ovojni stik. Saj je bilo v tej tuljavi po mojem spominu ene osem navitij in prekomplicirano za previjat, pa kogar sem vprašal ni nobeden še kaj tacga videl. Potem pa je to romalo na odpad. Navitje je pa bilo komplet aluminijasto, z jedrom vred pa težko cca 250 Kg.

[napetost]

Menjamo ogrodje valjčne proge, elektro motor, reduktor, kardane, del valjčne proge pred in za ogrodjem v dolžini desetih metrov. Menjamo komplet regulacijo valjčne proge. Za regulacijo novega sinhronskega motorja bo skrbela regualcija ABB ACS6000, narejena v Švici, Motor je ABB iz Finske, Reduktor mislim, da je Daieli iz Italije, teža reduktorja je čez 100 ton.
Danes sem imel v službi malo časa, sem brskal popstarih knjigah, vendar o transduktorjih žal nič.

[kopron]

Hvala za tvoj trud. A bo možno kdaj videti to valjarniško progo ko bo delovala.

[napetost]

Ko so pred dnevi predali v proizvodnjo novo kovaško stiskalnico je bil možen ogled tudi za goste oziroma za ljudi, ki jih to zanima. Zato sklepam da bo mogoče podobna praksa pri tem pogonu. Če bo ogled možen je pač odvistno od naših šefov in lastnika. Pustimo se presenetiti.