www.elektronik.si

[iskra]

[lucca brassi]

Zakaj te mučijo klešče , brez veze izumljat toplo vodo poglej si:

http://www.miyachi-peco.com/english/pdf/M-P-Welding_heads.pdf



imaš opisan princip stiskanja klešč dobit moraš le zadosti močan pnevmatski cilinder in vzmet ( takega imamo tudi mi )

glede transformatorja napetost se giblje okoli 6V , varilni tok se giblje kot sem podal v parametrih med 8kA - 12kA odvisno glede na debelino . P=UxI skupna moč je torej Stisno silo moraš imeti med cca 150kg - 600kg

Za dober spoj je treba zagotavljat na izhodu med varjenjem konstanten tok in napetost. Torej ker se talnini upornost med varjenjem manjša je potrebno zapirat tok sicer bo uplinil spoj

[iskra]

Lucca zanimivo , za "eksperimente" sem se omejil na precej majhen trafo , saj me zanima ali lahko z manjšim variš tanko pocinkano pločevino ki jo uporabljajo radioamaterji pri svojih projektih. Imam pa enega 80 KW -tnega ,pnevmatski cilinder , vodno hlajenje --ročna izvedba-- cca 15 Kg za varjenje karoserij (avtobusnih)
sam trafo pa ni 5 krat večji od tega s katerim eksperimentiram. Seveda pa ni pozabiti , da je intermitenca delovanja pri točkovnem mnogo bolj "dopustniška" kot pri ostalih trafotih.
Bi pa bilo zanimivo primerjati različne "konstrukcije" točkovnih , če bi si še kdo omislil to zadevo.
Kako "predelati" omrežni trafo v TOČKOVNI ?
Prvo razdremo EI transformator , tako da razkopamo jedro - ločimo E in I liste.
Nato s tuljavnika odvijemo SEKUNDARNO navitje (običajno je to debelejša žica ) .
Nato na njeno mesto navijemo od 1 do 10 ovojev ( pozor en ovoj je ena zanka -dvakrat okrog jedra-) primerno debele žice -lahko je to ploščato trak ali kvadraten profil . Cu lahko izoliramo s papirjem , saj so napetosti zelo nizke (do največ 10 V v praznem teku). Važno je , da ni nikjer kratkega stika.
Nato sestavimo jedro ---- enostransko (običajno so transformatorji križno vloženi, razen če jedro ni varjeno , v tem primeru je razkopavanje in sestavljanje mnogo LAŽJE ) se pravi da damo skupaj vse E liste z ene strani , nato damo med E in I liste -- na jedro-- papirnati distančnik debeline od 0,6 do 1.2 mm in I liste .
Jedro pritrdimo s kotniki , ki so prej držali E in I liste .

nekaj opozoril: Transformatorji so zaliti s lakom pa je razkopavanje zelooo teško
Paziti moramo da E in I liste čimmanj (vsaj po številu) pokrivimo- pred sestavljanjem jih moramo poravnati !
Prvo vztavimo E liste , pri vstavljanju zadnjih listov pa pazimo da ne gredo v tuljavni postrani , saj nam lahko prekinejo PRIMARNO navitje .
Pri varjenih trafotih , s kotno brusilko (tanek list!!) zarežemo var po sredini spoja ((var je ponavadi globok cca 2 mm)) in ločimo E in I v CELEM paketu !
pri sestavljanu jedra si lahko malo "pomagamo" tako da 1 ali dva E lista "odlomimo" iz paketa
POZOR primar je vezan na 220 V tako da nikakor ne smemo priti v stik z njim (ko je priključen na omrežje !
Zelo PREVIDNO !!!!
Seveda je še lažja pot , da vam kdo navije tak trafo , ali pa da ga kje staknete.

Ko končam ta "Točkovni" poslikam kako to izgleda. Imam pa nekaj teh "trafotov" na zalogi , tako da v primeru da bo "projekt" uspešen lahko računate (tisti ki boste zaintaresirani) nanje.

[andrejj]

Trafo zaliti z lakom bi se dalo razdreti,če segreješ.Nisem pa mislil za polaganje jedra vse E in I.Mislil sem,da izmenično polaga.Že prej sem predelal trafo v spajkalno pištolo.

[jur]

Točkasto varjenje zanimivo. Sem za test poizkusil z dvema navadnima varilnima aparatom. Varilni transformator 140 amperov in inverterski aparat varstroj varin 1300. Dva kosa pocinkane pločevine stisnjena v primežu z dvema bakrenima palčkama debeline 6 mm. Palčke priključene na varilni aparat, pa seveda izolirane od primeža. Primež zategnjen ali pa ne. Rezultat je po pričakovanju čista nula (0), če odštejem malo pripikane kontakte. Brez predelave transformatorja res ne bo šlo.

Če je v transformatorju sekundarno navitje nad primarnim, je potrebno biti zelo previden pri navijanju trde debele žice. Pritiskanje žice ob primar pri krivljenju lahko poškoduje izolacijo primarja in puffff....

Jur

[cero]

tako mimogrede a mogoče kdo ve kako pa deluje tista pištola za streljanje vijakov
v pločevino tam kar precej poči v nasprotju s točkovnim varilnim aparatom privarjen vijak pa drži kar precej močno

[Highlag]

Cero:

Zelo preprosto.

Nos naprave je izlolacijski material. Vijak je naelektren pozitivno z kar nekaj KV. Potem ko pištolo nasloniš na pločevino in stisneš se vijak približa pločevini in na neki razdalji se med pločevino (-) in vijakom (+) vstvari oblok, ki segreje obe površini. sledi še stik pa drži

No vsaj v grobem tako deluje.

[iskra]

glede transformatorja napetost se giblje okoli 6V , varilni tok se giblje kot sem podal v parametrih med 8kA - 12kA odvisno glede na debelino . P=UxI skupna moč je torej Exclamation Stisno silo moraš imeti med cca 150kg - 600kg Exclamation

Kot je napisal Lucca bo potrebno kar precej amperov "iztisniti" iz trafota. Tu velja prestavno razmerje N1:N2 (število ovojev primarja proti številu ovojev sekundarja )
isto velja za napetost in tok (U1 :U2 oziroma I1 :I2)( ker ima trafo izkoristek preko 90 % lahko izgube zanemarimo) moč pač ostane ista P=U1xI1 = U2x I2. Tako lahko iz moči trafota preračunamo "naš" tok na sekundarju.

[iskra]

[Highlag]

Mašina, katere slike sem prilepil mogoče resizgleda grozno komplicirana samo v resnici niti ni.

Spodnja elektroda je trdo vpeta preko izolatorja v nosilec. Zgornja se premika.
Kolo služi za prenos jeklene pletenice od pedala do spodnje ročke, ki je z zgornjo ročko, ki premika zgornjo elektrodo povezana preko vzmeti. Napetost vzmeti se lahko regulira z matico. Ko pritisneš pedalo se elektrodi stakneta, varjenje se pa sproži šele ko se spodnja ročka dovolj premakne ter induktivna sonda zazna premik.

Bolj kot je vzmet napeta večja z večjo silo moraš stisiniti elektrodi, da se sproži varjenje.

Vari se pa samo na čas. Nobene strašne regulacije ni v napravi. Imaš samo stikalo za izbiro moči - ki so odcepi na transformatorju, nekaj se da regulirati tudi na sekundarju.

Izgleda res "kunštno" samo kot "izkušenemu" konstrukterju se mi je zdela konstrukcija genialno preprosta. Nekaj kar bi lahko naredil doma.

[Silvo]

[gogi]

Zdravo!

Aparat za streljanje vijakov ima napetost do 220Vdc . ( se ne strinjam z Highlag-om (nekaj kV))
Poči pa zato ker se kondenzatorji izprazne preko pištole z vijakom na obdelovanec.
Za ta postopek se uporabljajo vijaki z " špičko".
Grob opispostopka:
Vijak z špičko nasloniš na obdelovanec. Pritisneš tipko in kondenzatorji se praznejo preko špičke. Špička eksplodira (Zelo velik tok ) vzpostavi se oblok , ki greje obdelovanec in vijak, naredi se talina in pištola porine vijak v talino.
Špička ima dimenzije. dolžina cca 1mm premer cca 0.5mm. Ob eksploziji špičke se izpodrine zrak, tako da var ni porozen (kisik je nezaželen).
Priloga slika vijaka

LP!
Gogi

[lucca brassi]

To sem pozabil ko je ravno gogi omenjal v v osnovi so ti točkovne zadeve

-AC
-DC

potem se delijo na :

-induktivne ( ustrezno prestavno razmerje in krmiljenje primarja s tiristorji )
-kapacitivne ( energija se kopiči v ustreznem kondezatorju in potem sprazni
preko tansformatorja s tem se dosega tako velike tokove )
-inverterske ( pač regulacija s switcherjem )

Za doma je brez veze kaj komplicirat , če mene vprašate se to lažje naredi s CO2
in se mi zdi bolj ekonomsko.

Ključ do vsega za domačo zadevo je ustrezen transformator in kolikor toliko ustrezene čeljusti ( površina ) s stiskom pnevmatike ( p1=F1/S1= p2=F2/S2)( se pravi rabite kratek cilinder s kratkim hodom in veliko površino bata , ki se potem transformira na majhno površino elektrod )) in neki časovni rele v razredu 1/100 s s možnostjo držalnega časa preden čisto spusti ( se pravi stisne , se pohodi mikrostikalo , štarta timer -spusti tok /prekine po periodah - še vedno drži klešče skupaj (držalni čas ), timer se izklopi in spusti čeljusti )

Če bi hoteli merit tok (AC) navijete na plastično cev ustrezno št navojev Cu žice ( cev lahko spojite skupaj s konektorji od gardene ( na kovini se inducira napetost in pobere energijop mag polja - kratkosklenjen obroček v mag polju bi se moral segreti) tako naredite to tuljvo Rogowskega in merite med varjenjem inducirani tok na SEKUNDARNI STRANI le ta tok je merilo in ne na primarju razen če boste merili izgube/izkoristek .Ta tok je razreda 200mV ) ki bi ga potem lahko uporabili kot povratno informacijo če bi s tem kontrolirali varistorje .

LP

[cero]

gogi hvala za izčrpno razlago a mogoče veš kje bi dobil kak načrt za tak varilni aparat
kako se sploh imenuje taka zadeva v angleščini

LP cero

[Branez]