www.elektronik.si

[Pyr0Beast]

Še najboljša zadeva je priklopiti bojler, štedilnik in podobno neobčutljivo elektronsko kramo (mogoče tudi žarnice)

Morebiti bi gor delovala tudi klima/hladilnik.

Za oddajanje v omrežje je preveč komplikacij odkupna cena takega štroma pa ni bajno visoka.

[aly]

Če hočeš imeti oboje hkrati prikljopljeno, in MHE in omrežje, je največja težava to, da ko se Elektro spomni, da bi servisiral lokalno omrežje, ga odklopijo na trafo postaji. In v omrežju je še vedno elektrika. V najboljšem primeru zadevo kratkostičijo in ozemljijo in tebi samo kresne varovalke. V najslabšem primeru pa butne kakšnega od Elektro mojstrov. Seveda bodo ob takem primeru hitro šli iskat vir od kod hodi ta elektrika, ki je ne bi smelo biti...

Predlagam, da si v hiši ločiš porabnike na dve veji in že v razdelilni omarici napajaš eno vejo iz MHE in drugo iz omrežja. Zraven pa en kontaktor ali dva, da če škripne MHE ti jo odklopi in tisto vejo veže na omrežje.

Če daš generator močnejši od turbine in vse skupaj potem preobremeniš (npr z 5 kW grelci), se bo samo napetost sesedla in bo malo bolj počasi grelo.

[Azrael]

@Roby

Eh, to se reši z rusko sinhronizacijo - približno pravi sinhronski vrtljaji in po možnosti prava smer in bumf na omrežje.

Če ne bo v trenutku skurilo varovalk in/ali polomilo agregata, bi načeloma celo delovalo. Nekaj časa. Malenkost, da bo župa za agregat, vzdrževanje agregata in kar je še stroškov, precej dražje od proizvedenega štroma, pa pustimo lepo ob strani.

Če je mišljeno kaj več kot igranje ruske rulete, pa je vsaj nekaj za sinhronizacijo nujno, vsaj stik na svetlo/temno, če že ne sinhronoskop. Poleg tega, je oblika napetosti iz teh generatorjev pogosto zelo stran od sinusa, kar bo pomenilo zanimive glasove iz generatorja in njegovo pregrevanje, čeprav mogoče še zdaleč ni dosegel polne moči.

Skratka odsvetujem, že zaradi elektro plati, glede pravne pa sploh..

[igo]

Če ima hiša 3fazni priklop, je na tako male moči najprimernejši 3f asinhronski generator (= navaden motor, gnan nad sinhronsko hitrost).
Ni težav s sinhronizacijo, ni kupa elektronike, kot pri sončnih celicah, ...
Moč je tako majhna, da se sploh ne more nič skuriti, če sistem deluje v motorskem ali generatorskem načinu.

Je pa stvar takšna, da pri malih napravah neenakomerno obremenitv faz dobro prenašajo šele 6-polni (sinhronski vrtljaji 1000/min) generatorji. Takrat je rotor v magnetno polje "vpet" v treh točkah za vsako fazo.

Če je priključen na omrežje, težav z neenakomerno obremenitvijo ni, so pa druge "težave", ki jih je opisal Aly.

[int47]

[psevdonim]

[Slowfly]

Hmm, da.
Očitno kar precej tistih ki so odgovorili, tudi približno ne ve, kako deluje asinhronski generator (AG).
Ob izpadu omrežja, bo na sponkah AG skoraj v trenutku napetost točno 0 (nič) voltov. Ob tem je popolnoma nepomembno, kako močan AG je priklopljen na omrežje.
Jalov - vzbujalni tok potreben za delovanje AG vzporedno togi mreži, le-ta dobiva ravno iz toge mreže. V trenutku izpada mreže, AG ostane brez vzbujanja, v vsakem primeru pa je obremenjen. Obremenjen AG brez vzbujanja, pa ne oddaja čisto nobene energije ( no ja zaradi remanenčnega magnetnega polja bi je nekaj malega lahko, ampak to remanenčno polje se v trenutku sesede zaradi obremenitve). Bojazen, da bi vzdrževalce elektra streslo, ko bodo odpravljali napako, je torej popolnoma odveč. Zagotoviti je potrebno le to, da po izpadu avtomatsko zapreš dotok vode na turbino, ob vzpostavitvi normalnega stanja omrežja, pa zagonsko sekvenco. Zagon v motorskem načinu, ter nato postopno odpiranje vode na turbino. Ne potrebuješ nikakršne sinhronizacije, regulacije..., pogoj je seveda, da moč turbine tudi teoretično ne more preseči moči AG.
Zagonsko sekvenco je smiselno sprožiti nekaj minut po stabilnem delovanju omrežja. Pika.

[vilko]

Moje znanje elektrotehnike je že malce zastarelo. (Diplomiral sem daljnega leta 1963!)
Takrat smo pri prof. Ponižu imeli enciklopedijo 'jakega toka' (tako smo takrat imenovali energetiko) in v okviru le te, seveda tudi elektromotorje in generatorje.
Takrat mi je bilo jasno, da je lahko elektromotor lahko sinhnroni ali asinhroni. Sinhroni se vrti sinhrono z frekvenco napetosti, in če je obremenjen potegne več toka in le je preobremenjen, se ustavi (in pregori varovalka) .
Asinhroni motor pri obremenitvi rahlo pade iz sinhronizacije, in bolj ko je obremenjen, bolj počasi se vrti in več toka vleče.

Za generatorje smo takrat rekli, da so lahko samo sinhroni in se lahko vrte samo sinhrono z frekvenco omrežja, ki mu dajejo energijo. In tudi to sem nekako razumel.

Ni mi pa jasno, kako dela asinhroni generator? Se ta ne vrti več sinhrono z frekvenco? (Težko verjamem, da se ne, saj bi prišlo do čudnih pojavov, če bi se ne) In če se, zakaj mu potem rečemo asinhroni?

Mi lahko preprosto pojasniš delovanje asinhronega generatorja, ne da bi me pošiljal na neke dokumente nekje na spletu. Prosim.

[psevdonim]

jaz si predstavljam takole:
- motor ima na tablici napisano 2880 obratov in 15A
- če ga priklopiš na elektriko, se bo vrtel z 2880 obrati in vlekel toka, kolikor ga pač vleče neobremenjen motor (5A mogoče)
- ko mu s turbino začneš dvigovati obrate, bo tok iz omrežja v motor vedno manjši, do 3000 obratov, ko pade na 0
- ko mu s turbino začneš dvigovati obrate nad 3000, začne tok tečti iz motorja v omrežje (verjetno je bilo tako tudi pri starih dvigalih)
- ko obrati dosežejo 3120 (recimo), je tok iz motorja v omrežje 15A
- če s turbino siliš v še višje obrate, bodo pregorele varovalke ali izpadel bimetal. Motor ne bo več "zaviral", turbina bo "pobegnila" in potem pač bo, kar bo. Mehansko uničenje celega postrojenja, verjetno.
Pripombe zaželjene.

Obstaja tudi zbirka knjig:
Leopold Šolc:
Zgradimo majhno hidroelektrarno
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije

1. del: Moč dajeta padec in pretok vode
2. del: Napeljava vode
3. del: Turbine in pomožna oprema
4. del: Električna oprema
5. del: Regulacija in avtomatizacija
6. del: Gradbena izvedba majhne hidroelektrarne

Če se prav spomnim, je isti avtor pisal tudi v reviji Obramba. Takrat se je šlo za to, da teritorialci popišejo vse vodotoke, primerne za MHE.
_________________

[bojans]

- ko mu s turbino začneš dvigovati obrate, bo tok iz omrežja v motor vedno manjši, do 3000 obratov, ko pade na 0

Ups. tole pa ne bo šlo!

S turbino boš samo

1. Nadomeščal izgube (ležaji, hlajenje) do 0 A porabe, vrtljaji pa isti.
2. Z večanjem moči turbine pa bo motor pri istih vrtljajih začel oddajati tok in zavirati turbino.

Gre za 50 Hz. In če se motor pri 50 Hz vrti z 2800 vrtljaji, bo enako frekvenco oddajal pri enakih vrtljajih.

[Slowfly]

Bojan, spet klatiš neumnosti!

@ psevdonim
Dokaj previlno razmišljaš ja. Za dvopolni AS (asinhroni stroj) bi bili sinhroni vrtljaji 3000 /-1. Če AS deluje kot motor, so njegovi vrtljaji pri nazivni obremenitvi za slip nižji, recimo 2880/-1, kot si napisal ti. Če takemu stroju začnemo od zunaj dovajati moč na gred, potem pri sinhronih vrtjajih ne bo iz omrežja vlekel nič toka (no ja, nekaj jalovega vseeno bo, vendar tega v gospodinjskem odjemu ne plačujemo). Za dosego sinhronih vrtljajev je treba AS dovesti toliko moči, kolikor znašajo izgube. Ko pa začnemo AS dovajati več moči, se zadeva obrne. Stroj začne prejeto energijo oddajati v omrežje v obliki delovne enegije, iz omrežja pa hkrati jemlje jalovo, ki jo rabi za vzbujanje. Ko vrtljaji dosežejo 3000/-1 + slip, torej 3120 v našem primeru, bo AS v omrežje oddajal točno za njegovo nazivno moč energije. Vse skupaj se da zelo lepo razložiti s krožnim diagramom AS.

Vilko, lahko ti razložim princip delovanja AG (bodisi v otočnem delovanju , ali pa vzporedno omrežju) , vendar zelo nahitro le, če resnično razumeš delovanje AS v motorskem režimu. V šoli smo namreč sinhronske in asinhronske stroje obravnavali en cel letnik. Skrčiti vse skupaj na nekaj povedi, pa da bi razumel nekdo, ki mu AS ni jasen, je misija nemogoče.

[Slowfly]

@ xfce

Tudi če imaš tak števec, ki vedno šteje porabo, ne glede če energijo oddajaš v omrežje, se da z dokaj enostavnim trikom zadevo rešiti tako, da lastno rabo do nazine moči generatoraja MHE kriješ iz MHE, v omrežje pa ne oddajaš nič (števec takrat miruje), takrat ko tvoja lastna raba ne dosega nazivno moč generatorja MHE.

[vilko]

Slowfly, samo enostaven odgovor na enostavno vprašanje:

Kot sem bral te poste, sem razumel, da se asinhronski generator, kadar daje moč, vrti hitreje kot je frekvenca omrežja (deljena s številom polov seveda), saj šele takrat začenja oddajati moč v omrežje. Da ali ne?
Meni se zdi ta trditev netočna.

[vilko]

Sem že našel!

To je novo zame! Če prav razumem, tak generator brez zunanjega 'togega' omrežja ne more delati, v njem se pa prav dobro počuti.

Hvala!

[micabauc]

Lahko dela tudi otočno, s prigrajenimi kondenzatorji. Zadeva "špila", za ohmska bremena in enakomerno obremenitev vseh treh faz.