| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
 Objavljeno: Tor Nov 12, 2013 11:07 am Naslov sporočila: Dimenzioniranje transformatorja |
 |
|
| Induktivno breme bo napajano preko ločilnega transformatorja. Navidezna moč bremena bo približno 5x večja od delovne moči. Vprašanje je, kakšen je ustrezen transformator. Po moji logiki je tako: na navidezno moč bi moralo biti dimenzionirano samo sekundarno navitje (presek žice), jedro pa je lahko dimenzionirano na delovno moč. Ali je to res?
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
s56al
Član
Pridružen-a: Pon 19 Sep 2005 12:03
Prispevkov: 788
Aktiv.: 3.32
Kraj: JN66SI & JN76TM
|
| Objavljeno: Tor Nov 12, 2013 12:25 pm Naslov sporočila: |
|
|
Navidezna moč je "navidezna" s stališča končne bilance pretočene energije do porabnika (torej integral moči po času), v resnici pa se "jalovi" del navidezne moči oz. energije (ki je v tem primeru pomembno velik) 50x v sekundi pretoči od generatorja čez omrežje (in transformator) do porabnika ter potem v generator nazaj. Vsa ta jalova energija čisto realno in ne samo navidezno obremenjuje omrežje med generatorjem in porabnikom. Zato jo pri industrijskih uporabnikih elektrodistribucija tudi dodatno zaračunava. Napisano je seveda res le v primeru, da vmes na omrežju oz. pri porabniku ni kakega kompenzatorja jalove energije.
S.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
| Objavljeno: Tor Nov 12, 2013 12:33 pm Naslov sporočila: |
|
|
| Ja res je, sem še pomeril kaj se dogaja na primarju. Dimenzioniranje transformatorja torej na navidezno moč.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
int47
Član
Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 2105
Aktiv.: 8.87
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Tor Nov 12, 2013 6:46 pm Naslov sporočila: |
|
|
Če je breme nespremenljivo, skompenziraj reaktivni del.
Bo zadostoval precej manjši transformator.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 9:50 am Naslov sporočila: |
|
|
| int47 je napisal/a: |
Če je breme nespremenljivo, skompenziraj reaktivni del.
Bo zadostoval precej manjši transformator. |
Ja, dobra ideja. Bom preveril kako veliki kondenzatorji pridejo za tole skompenzirat.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 11:18 am Naslov sporočila: |
|
|
| Tole zgleda obetavno, izračunana vrednosti kondenzatorja je precej manjša kot sem mislil da bo. Sedaj pa še vprašanje kakšen kondenzator. Kar dva elektrolita na kontra? Ali obstaja kaj specialnega za kompenzacijo (razen tistih velikih blokov za industrijo)? Potreboval bom 47uF na 230VAC.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gumby
Član
Pridružen-a: Sob 28 Apr 2007 12:32
Prispevkov: 4066
Aktiv.: 18.38
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 11:41 am Naslov sporočila: |
|
|
Tole. Pozabi na elektrolite...
_________________
Tule nisem več aktiven. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 12:32 pm Naslov sporočila: |
|
|
| Kaj pa startni kondenzatorji za enofazne motorje?
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gumby
Član
Pridružen-a: Sob 28 Apr 2007 12:32
Prispevkov: 4066
Aktiv.: 18.38
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 12:43 pm Naslov sporočila: |
|
|
A so namenjeni za stalno obratovanje?
_________________
Tule nisem več aktiven. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GUMY
trgovec
Pridružen-a: Sre 22 Sep 2010 11:03
Prispevkov: 487
Aktiv.: 2.71
Kraj: Bled
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 1:08 pm Naslov sporočila: |
|
|
| Kolikor gledam podatke so za stalno obratovanje. Lifetime v rangu 20.000 ur, pa kondenzator je pri enofaznih motorjih ves čas priključen na pomožni fazi, kolikor vem.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gumby
Član
Pridružen-a: Sob 28 Apr 2007 12:32
Prispevkov: 4066
Aktiv.: 18.38
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 2:06 pm Naslov sporočila: |
|
|
Ne, zagonski kondenzatorji so namenjeni samo za zagon. Po startu motorja se odklopi s centrifugalnim stikalom (ali s stikalom 0-1-start) in ni več pod napetostjo. Stalno priklopljen je delovni kondenzator, ki pa ima ob podobnih dimenzijah precej manjšo kapacitivnost. Te bi lahko celo uporabil za kompenzacijo, samo dvomim, da bodo kaj cenejši od namenskih.
_________________
Tule nisem več aktiven. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
elos
Član
Pridružen-a: Sob 15 Mar 2008 12:23
Prispevkov: 171
Aktiv.: 0.81
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 3:16 pm Naslov sporočila: |
|
|
Iskra jih ima pod imenom KNK.
Lp
| Opis: |
|
Download |
| Ime datoteke: |
KNK.pdf |
| Velikost datoteke: |
913.35 KB |
| Downloadano: |
9 krat |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ro-bi
Član
Pridružen-a: Ned 28 Jan 2007 16:53
Prispevkov: 3580
Aktiv.: 15.97
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 6:43 pm Naslov sporočila: |
|
|
A lahko kdo na kratko razloži, kako se dimenzionirajo kondenzatorji za kompenzacijo in kako se priklopijo?
_________________
3 x 3 = 9 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gumby
Član
Pridružen-a: Sob 28 Apr 2007 12:32
Prispevkov: 4066
Aktiv.: 18.38
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 6:48 pm Naslov sporočila: |
|
|
Piše na vsakem, koliko kvar ima pri kateri napetosti. Lahko pa greš mikrofarade računat, če ti je bolj domače 
_________________
Tule nisem več aktiven. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
psevdonim
Član
Pridružen-a: Čet 21 Sep 2006 21:42
Prispevkov: 3410
Aktiv.: 14.93
Kraj: slo
|
| Objavljeno: Sre Nov 13, 2013 7:50 pm Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
| A lahko kdo na kratko razloži, kako se dimenzionirajo kondenzatorji za kompenzacijo in kako se priklopijo? |
priklopijo se vzporedno bremenu (navitju motorja), videl sem pa že tudi zaporedno vezane v starejših flurescentnih lučeh.
Izračunajo pa se najbrž iz podatkov, ki so na tablici motorja. Iz napetosti, toka, moči in cos fi izračunaš navidezno in jalovo moč. Potem pa k motorju vežeš kondenzator iste jalove moči (ali mogoče nekaj manj ? Problem prekompenzacije ?), kot si jo izračunal za motor/dušilko/itd.
Tukaj je dober opis.
Formule: http://www.moeller.net/binary/schabu/SB2011-8_online_EN.pdf , stran 12.
Kaj sploh je ta skrivnostna induktivna naprava iz naslovne teme ?
_________________
___ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Pomoč
Išči
Seznam članov
Skupine
Statistika
Album
Filemanager
Registriraj se
Priponke
Koledar
Tvoj profil
Prijava
