www.elektronik.si

[cybersoya]

Pozdravljeni


Zaradi visokih cen optičnih enkoderjev sem kot že mnogi pred mano prišel na idejo, da bi enkoderje sestavil sam iz cenejših delov (ali celo senzor sestavil sam). V Conradu in Farnellu je mogoče za 4000 sit dobiti optični senzor s kvadraturnim TTL A-B izhodom, skalo -linearno ali kotno- pa si sprintaš sam na prosojnico, a ne z inkjet printerjem, temveč le z laserskim osvetljevalcem (le tako je črni pixel potem zares enakomerno črn), ki jih imajo le profesionalne tiskarne.


1-ali obstajajo kje poceni senzorji (Conradove "lichtschranke") ki imajo ki imajo A in B izhod kot kvadraturni dekoderji, le da izhod ni digitalen TTL ampak sinusni - po logiki izdelave bi morali biti še cenejši od TTL senzorjev, saj so zgrajeni enako, še celo element manj imajo-so brez komparatorja. Tak sinusni izhod je potem mogoče interpolirati in "poljubno" povečati resolucijo enkoderja za n-krat.

2-kje v Sloveniji so foto/tiskarski studiji ki imajo laserske osvetljevalce Z DOVOLJ VELIKO RESOLUCIJO (DPI)- sam sem našel enega: Megagraf d.o.o. ki je mislim da imel resolucijo 1800DPI. Stroji z nižjo resolucijo npr. 300DPI ne pridejo v poštev. V Megagrafu so mi sicer brezplačno natisnili testno sliko - a so jo pred tem na OBIČAJNEM PROGRAMU ZA OBDELAVO SLIK v procentih povečevali in manjšali "da bi pasala na mašino" - s tem pa je seveda skrbno preračunana skala(preračunana na DPI resolucijo konkretnega osvetljevalca) izgubila svoj smisel - enkoder je ne bo več znal pravilno brati.

Skrbi me torej problem prenosa slikovne datoteke v osvetljevalec, ali je res zvesto prenešen v merilu 1:1, 100% točen - celo če bi narisal gor testno merilo v decimetrih in potem preveril natisnjeno s kljunastim merilom to ne bi garantiralo da vmes kak pixel ni preveč ali premalo. (napaka sicer ne bi bila kumulativna, pa vseeno)
Ali kdo ve kateri format slik ki naj se jih "sprinta" je najboljši za laserske osvetljevalce: vektorski(adobe illustrator) ali pixel format? V firmi Megagraf so mi rekli da rabijo vektorski format - toda po mojem sklepanju mora mašina vektorsko sliko spet pretvoriti v pixle, ker ima osvetljevalec fiksno resolucijo - na koncu je važno samo ali naj bo pixel na filmu on ali off, ali naj ga osvetli ali ne. Pri pretvarjanju iz adobe illustratorja ki ima mere zapisane v inčih ali milimetrih na 4 decimalke pa se mogoče uporablja računanje s plavajočo vejico - s tem pa pri računanju lahko pride do napak ki se akumulirajo, in pol meter dolga skala potem ne bi bila več dolga TOČNO pol metra ali imela TOČNO določenega števila črtic.

[Roby]

1ok

[robert]

1. Zrtvuj staro misko s kroglico
2.Koliksna je "gostota" linij da potrebujes 1800dpi?
Ce si delal pripravo filma v Adobe ilustratorju jim dostavi .ai ali .pdf fajl.
Razlike med zeljenim in "natisnjenem" bodo microminimalne

[cybersoya]

Tako visoko resolucijo DPI rabim ker bi rad izdelal LINEARNI enkoder - natančnost enkoderja je tako enaka resoluciji ki jo je laserski osvetljevalec zmožen. Zato me tudi skrbi doslednost prenosa v merilu 1:1 - ene črtice na skali ne sestavlja npr.10pixlov kjer en pixel več ali manj ne igra vloge, ampak je vsak pixel že ena črtica, zato tudi "microminimalna" razlika že šteje - ker vsak pixel šteje. Rad bi resolucijo vsaj okoli 0.01mm, toda poceni Conradovi enkoderji imajo vgrajeno resoulcijo mislim da okoli 0.1mm kar pa je premalo natančno za moj namen(skala za CNC rezkar). Zato sem vprašal če kdo pozna poceni senzorje s sin/cos izhodom (kjer se da resolucijo povečati).


Roby - če imaš pri roki kako shemo vezja enkoderja bi bilo fino če bi jo objavil. Sicer imajo mnogi pdf datasheeti TTL enkoderjev zraven tudi narisano shemo kako delujejo (en par fototranzistorjev v zamiku med sabo za 180 stopinj je vezan na en komparator in proizvede izhod A, drug par(glede na prvega zamaknjen za 90stopinj, znotraj para pa travno tako za 180stopinj)pa proizvede izhod B) - ampak jaz bi rad verzijo s sinusnim izhodom - tam je par fototranzistorjev mislim da vezan na opamp tako da se ZNOTRAJ ENEGA para fototranzistorja odštejeta med sabo.

Kaj to pomeni da moraš definirati aperturo? Kako to narediš?

Torej firme ki delajo tiskanine ravno tako lahko sprintajo ČB vzorec na prosojno folijo(film)?
Mi lahko date naslov kake firme v Sloveniji ki ima osvetljevalec in bi po naročilu naredial samo en kos?

[robert]

Google +osvetljevanje filmov ,graficni studio ,priprava za tisk.
Seveda vsi naredijo en kos,cena je ponavadi odvisna od povrsine(cm2)

[Highlag]

En pomislek imam pri tej zadevi. Če delaš tako natančne črtice na PA nosilec ti bo vso natančnost pojedlo nihanje temperature, ker se te folije fino raztezajo in krčijo pod vplivom temperature. Vsekakor bi rabil nekakšno kompenzacijo.

Ne vem kako imajo to rešeno Hp-jevi tiskalniki. Ravno mi je na misel prišlo, da ima službeni A3 Hp tiskalnik za glavo skrit en tak trak s črticami. Cca 1cm širok. Na glavi ima pa nekakšen senzor.

Profesionalni enkoderji za merjenje dolžine imajo to narejeno na steklenem substratu iz kakšnega borosilikatnega stekla, ki se razteza minimalno, črtice so pa naparjen Ni, ki je potem zjedkan, če se ne motim.

[Djurodrljaca]

Pri printerju to ni problem, ker je namenjen za uporabo v prostoru, ki ima približno 20°C, pri spremembi parih °C pa ni neke opazne razlike v dolžini tiste folije.

[cybersoya]

Na raztezanje pa sploh nisem pomislil. Čeprav vidim da so na www.usdigital.com za skalo tudi uporabili neko prosojno plastiko -"mylar".

[cybersoya]

Kateri material točno si imel v mislih s PA ?

[Highlag]

Mislil sem na poliamid. =0,00011.

Kar pomeni, da dobiš pri dvigu temperature za 10oC pri traku dolžine 1m pogrešek 0,0011m

L=Lo*( 1+*(T-To))

Lo=dolžina pred upoštevanjem segretka
L= dolžina po upoštevanju
T= Temperatura okolice
To=Temperatura okolice pred segrevanjem

[jur]

Zaradi nenatančnosti domače izdelave dvomim, da bo uspelo narediti enkoder, ki bi se lahko primerjal z tistim nedovoljnatančnim Conradovim. Tudi če uspeš narediti dobro in precizno skalo, bo zadeva odpovedala pri postavitvi fotoelementov. Tudi ti potrebujejo luknjico (režo) enakega kvalitetnega razreda, kot je skala pa še pravilno centrirana mora biti. Da o mehanični izvedbi vsega skupaj ne govorim. Rešitev bi bila, da bi naredil skalo velikeg premera, 5 ali 10 centimetrov. V tem primeru velikost in črnost črtic ni problem. Verjetno pa to ne pride v poštev.

HP tiskalniki (inkjeti) imajo plastično folijo z natisnjenimi črticami. Črtico pa bere namenski kvadraturni detektor. Preciznost je manjša, kot je potrebna za zgornji namen. Že na oko je skala bolj redka od take v preciznem enkoderju.

Jur

[aly]

Moj sodelavec je včasih izdeloval (sedaj pa popravlja) optične merilne letve.
Substrat je steklo s črticami, čez je maska (!), z zamaknjenimi črticami, zadaj so IR LED diode, spredaj pa fotodiode.

Z domačo izdelavo ne boš prišel do resolucije boljše kot 500um.

[cybersoya]

Glede nemožnosti izdelave enkoder senzorja v domači izdelavi mi daje upanje naslednji premislek.
Mreža(maska) je narejena enako kot skala-tj po naročilu in je povsem točna - štrije kvadranti kjer so črtice med sabo v faznem zamiku za 90stopinj. Če je vsak kvadrant veliko večji od fotoupora, potem ni pomembno da je fotoelement POVSEM TOČNO postavljen na mestu, važno je le da je nekje udobno znotraj kvadranta npr 6x6mm. Fotoelementi so vsi enako veliki - zasedajo ENAKO površino znotraj svojega kvadranta, torej so že "kalibrirani"-enakovredni med sabo. Ne šteje namreč VSAKA črtica (v tem primeru bi moral biti fotosenzor res TOČNO na pravem mestu kar je nemogoče za hobi izdelavo) ampak MNOŽICA črt, s prostim očesom vidimo le RAZLIČNE STOPNJE SIVIN med kvadranti, vidimo le POVPREČJE in enako sklepam da "vidi" tudi senzor. Je pa pogoj da mora na celotno površino, tj. na vse 4 kvadrante padati enakomerna svetloba, za kar bi rabil kolimatorsko lečo - za tako velike površine pa jih ni za dobiti poceni.
Pri večji resoluciji(gostoti) črtic je treba masko tudi malo zasukati da dobimo "virtualni" - moire- vzorec ki je bolj raztegnjen zato pa potuje hitreje. Pri še večji resoluciji pa tudi to ne deluje več, ker nastopi interfenca svetlobe med črticami(kar pa spet s pridom uporabijo drugi, interferenčni enkoderji, ampak ti imajo posebno skalo). Problem je da nikjer ne najdem podatka do kje je smiselno iti z gostoto črtic, kje nastopijo interferenčne motnje - je to pri 0.01mm ali že prej.

Če bi imel zares ogromno kolimatorsko lečo, npr 10 cm premera, ki bi zagotovila homogeno svetlobo na površini dovolj veliki za npr 20fotosenzorjev, bi lahko resolucijo skale "interpoliral hardwersko" tj. vsak fotosenzorski par bi bil zamaknjen za 1/10 resolucije skale - tako bi s skalo deljeno na 0.1mm meril z 0.001mm natančnostjo.

[cybersoya]

Tiskarska napaka, zadnji stavek bi se moral glasiti "tako bi s skalo deljeno na 0.1mm meril z 0.01mm natančnostjo."

[aly]

Sporoči kako kaj napreduješ...