www.elektronik.si

[trot]

Pozdravljeni,

Berem od BLDC motorjev, pa mi ni jasno, zakaj so večinoma/vsi vezani v Y vezavi, čeprav pri delti dobiš boljši performans.

Potem sem pa našel en članek, kjer pravi, da "Current flows unidirectional between any two phases and the third phase remains idol, so it can be concluded that BLDC motors are always star (Y) connected because only in star connection if DC voltage source is applied between any two end, the current flows between two phases connected them in series, leaving the third phase un-energized (shown in Fig.2)."

Tega ne razumem najbolje. Ali je to mišljeno samo za sensorless motorje (čeprav ta v članku uporablja hall senzorje)?

[v.j.]

Enostavno... Pri tovrstnih motorjih je DC napetost v katerem koli trenutku priključena samo na 2 fazi, 3. faza je nepriključena. Samo pri zvezda vezavi teče tok samo skozi navitja priključenih faz, skozi navitje nepriključene pa tok ne teče, ker je priključek takorekoč "v luftu"... Pri zvezda vezavi tok teče vedno skozi dve zaporedno vezani navitji.

Predstavljaj si trikot vezavo, najbolje, da si narišeš... pri enakih pogojih priključevanja DC napetosti, bo tok v katerem koli trenutku tekel skozi vse 3 faze, ker... je eno navitje povezano direktno med 2 fazi, drugi dve navitji pa bosta povezani zaporedno na isti dve fazi, odcep teh dveh navitij je "v luftu". Pri trikot vezavi vedno teče tok skozi eno navitje direktno in hkrati skozi drugi dve navitji, ki sta povezani zaporedno.

Seveda je samoumevno, da priključena DC napetost traja samo kratek čas in se periodično krožno spreminja...
Cikel (lahko bi to imenoval perioda) je razdeljen na 6 odsekov. Koliko ciklov je potrebno za en vrtljaj motorja je odvisno od števila polov.



.

[trot]

Ja, to razumem, ampak ne razumem, zakaj je to ovira. Pri ekvivalentnem priklopu v delta vezavi, bo tok tekel skozi eno navitje direktno, in vzporedno skozi drugi dve navitji vezani zaporedno. Na tak način bo izkoristek verjetno slabši.

Ampak če pri delta vezavi priključiš dva priključka na + in enega na -, pa dobiš dva navitja priključena na višjo napetost, skozi tretjega pa ne teče tok. Enako kot pri Y, le da so pri delta tokovi večji in dobiš večji navor.

Kaj pa so delali npr tile, zakaj pa njih ni motila delta vezava in kako teče tok?

[v.j.]

Zdaj ne vem kaj si želel pokazat s tole zadnjo povezavo, meni se ne odpre skoraj nič, samo naslov in neka statistika. Če naj bi link kazal na članek, ga jaz ne vidim, najbrž bi se moral registrirat, prijavit da bi imel dostop, ne vem, niti me ne zanima. Če si želel članek deliti z nami, ga pripni tukaj, ne prilagaj nedelujočih povezav. Tebi se najbrž odpre normalno, če si registriran tam.

Pristopi vezav BLDC so predvsem odvisni od namena, dodatno lahko tudi od samega kontrolerja in zakompliciranosti le tega. Seveda lahko dela tudi v trikot, običajno se navitja in magneti pravilno pokrivajo. Ali je kje vzrok v samih induktivnostih in izkoristku, pa ne bi vedel, glede na to, da bi v trikotu imel za lažjo predstavo, nadomestno vezavo enega navitja z vzporedno dodanima dvema zaporednima navitjema...
Teh zadev nikoli nisem podrobno raziskoval, sledil sem najbolj pogostim vezavam in principom delovanja, ker so menda že drugi pogruntali najbolj optimalen pristop.
Najbolj zanesljivo, tudi pri nizkih vrtljajih, delujejo motorji z vgrajenimi hall senzorji, saj kontroler dobi nedvoumno informacijo o položaju rotorja ne glede na vse ostalo. Zagotovo je tipanje digitalnih signalov, ki jih dajejo hall senzorji, bistveno bolj enostavno kot back-EMF

Na splošno pa, za nižje vrtljaje je bolj primerna zvezda, za visoke vrtljaje pa trikot. Trikot vezava pri nizkih vrtljajih daje slab navor in obratno zvezda vezava, ki daje pri nizkih vrtljajih dober navor, pri višjih pa navor pada. Izbor vezave je tore v večini odvisen od namena, kaj poganja motor.




.

[1dva3]

Hall senzorje načeloma rabiš samo za štart iz mrtvega oz neznanega položaja.
Pri obračanju je signala iz motorja dovolj, da stvar funkcionira brez težav samo preko tipanja napetosti.
Tisti članek je ostal v preteklosti.
Danes motorje vektorsko krmiliš kakor trifazne buck converterje in je tok v navitjih večji kakor tok v dovodu. To zahteva sicer hitrejše elemente ampak vsak električni avto to zna.
Trikotna vezava po prvi shemi ne pelje, ker imaš samo fiksne izvore napetosti. Če imaš eno navitje "nekje vmes s napetostjo" glede na položaj rotorja pa pridobiš dodaten navor in izkoristek.
Motor v AC omrežju samo reproducira vrtljaje generatorja in nobena faza vmes ne zmanjka, temveč je vedno potencial proti drugim dvem.
Ker ti sodoben krmilnik omogoča vektorsko krmiljenje lahko uporabiš tudi popuščanje magnetnega polja pri sinhronskem stroju, da dosežeš višje hitrosti vrtenja.

[trot]

Ok. Se pravi tisti zapis v prvem članku ni OK.

Par stvari mi še vedno ni jasnih:
- Če gledam te enostavne sensorless bldc driverje za ventilatorje (primer), imajo motor vedno priključen s štirimi žicami. Se pravi gre za Y vezavo motorja. Ali potem ti drajverji za delta navit motor ne delujejo?

- Se pravi pri BLDC motorjih je vedno eno navitje brez toka (tako pri delti kot pri Y). Zakaj pa npr. pri delta vezavi motorja navitja niso povsem ločena (da bi imel 6 žic) in bi lahko za vsako navitje imel svoj H mostiček. Tako bi potem imel hkrati aktivna vsa tri navitja in bi dobil iz motorja večjo moč?

[1dva3]

Motor ventilatorja je po DRV shemi v Y s sredinskim odcepom ki gre na COM vhod kjer zaznava pozicijo a ne nudi krmiljenja.
Ta drajver, če ne omogoča v konfiguraciji, s delto ne bo delal. Nisem preveč podrobno gledal načrta, lahko, da se motim.
Pri delti ni potrebe po ločitvi navitij. S ločenimi bi potreboval 3 mostiče, s klasičnim 1 in pol. Če bi imel vsa navitja aktivna hkrati si samo naredil 1f motor, ki bo vibriral bolj kakor 3f.
Večina pc ventilatorčkov je sicer 2f, kjer je vse narejeno ravno toliko, da je.

Mehanizacija ventilatorjev je načeloma narejena tako, da se izkoristi materiale, ki so noter in tudi ne pretirava s stroškom elektronike. Preprost On-Off driver je za večino že iz časa P1 več kakor dovolj.
Železa je notri minimalno in tudi poli niso simetrični, da se zmanjša vibracije.
Moči je ravno dovolj, da se vse vrti, kar pomeni, da tudi pri polno odprtem H mostu tok ne bo naraščal v nedogled ampak bo induktivnosti dovolj, da se je ventilator v tem času že zarotiral in je na vrsti drugo navitje.
Če zadevo narediš dovolj pametno imaš tudi preklope noter tako posinhronizirane, da ventilatorček ob izklopu enega že vklopi drug pol in nimaš špic v porabi.
Dodatno so ene sheme take, da uporabljajo kondenzator za obrnitev polaritete.
Neka na približno za orientacijo je spodaj. Verjetno ni točna