www.elektronik.si

[GJ]

[jur]

Kratek stik na priključnih klemah tehnično gledano ni več termopar. To je le običajen AD konverter, z nič volti na vhodu. Ker termometer (naprava z ADkonverterjem, displayem, logiko) ne ve, da je njegov vhod kratko sklenjen, bo napetost (0 voltov) interpretiral kot neko temperaturo, ki je lastna termoparu, kadar daje na izhodu napetosti nič voltov.

V principu pa je vsak spoj termopar. Če prilotamo bakreno žičko, je stik lota in bakra termopar, ki generira napetost. Chip v pozlačenem podnožju je termopar zlato/kositer (ne ravno čisto zlato in ne ravno čist kositer). Na srečo so napetosti teh termoparov nizke.

Jur

[trot]

[Sergej]

Kako pa varite termočlene?

[jur]

Chip se greje. Podnožje je prilotano na tiskanino, in je malo hladneje. V končni fazi obstoja temperaturna razlika in ustrezna napetost. Na srečo majhna.

Lotanje termočlenov: chromel, alumel in podobni materiali se ne dajo (dobro)lotat. Oba materiala ne bi bila skupaj, člen bi zgledal tako: chromel-lot-alumel, namesto chromel-alumel. Med lotom in chromelom in med lotom in alumelom ne bi dobil dobre termoelektrične napetosti (skupna vsota napetosti zelo majhna). Ker materiala nista primerna za termopar. Poleg tega bi lotani členi delovali le do temperature tališča.

Za termočlene je uporabnih le približno 9 vrst kombinacij materialov (b,c,e,j,k,n,r,s,t)

http://instserv.com/rmocoupl.htm
http://www.omega.com/thermocouples.html

Jur

[trot]

[jur]

Verjetno je najbolj enostavno vzeti narejenega. Narejen je iz namenskih in definiranih materialov.

Jur

[GJ]

[GJ]

[Sergej]

Kaj pa pritrditev termočlena, če recimo merite temperaturo površine?

[Sergej]

[GJ]

[trot]

[jur]

Če meriš v prevodni tekočini, je potrebno vsak senzor izolirat. Če ni za trajno/profesionalno uporabo, polakiraš z vodoodporno barvo. Zaliješ z dvokomponentnim lepilom. Zaliješ z silikonskim kitom. Masa izolatorja mora biti majhna, da senzor zazna hitre spremembe temperature.

Jur