www.elektronik.si

[GJ]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Iztok]

Malo ugibam: pretvorba AC/DC je najbrž preko kakšnih usmerniških elementov (čisto navadne diode najbrž niso), pretvorba DC/AC pa gre najbrž preko kakšnega sklopa DC motor/3PH generator, ki hkrati naredi še delno transformacijo - znižanje napetost.

Drugače pa SLO železnice uporabljajo 3kV DC. Razlog ni neka tehnologija ampak zgodovina razvoja SLO železnic, ki je bila tesno povezana z italijanskimi železnicami ...
Avstrijci in hrvati pa uporabljajo 25kV AC, kar je vzrok, da skoraj morajo imeti naši železničarji lokomotive za obe varijanti ...

[GJ]

[GJ]

No sem malo pogooglal..

[cero]

Torej je bilo potem v tistem filmčku ko pleza človek po daljnovodu, govora o enosmernem ali izmeničnem daljnovodu?

[Gavran]

Največji enosmerni daljnovod:

http://www.abb.com/cawp/gad02181/c1256d71001e0037c1256833006cb3a4.aspx

[dast]

Vprašanje je bilo, zakaj prenos električne energije z enosmernim tokom na velike razdalje?
Razlog so stroški!

Enosmerni nadzemni vod je cenejši od izmeničnega pri enaki prenosni zmogljivosti, vendar se zaradi dragih pretvorniških postaj izplača le pri daljših prenosih. Na sliki 1 je prikazana primerjava stroškov za enosmerni in za izmenični vod. Razdalja pri katerih so stroški ekvivalentni se imenuje kritična razdalja. Pri nadzemnih je kritična razdalja 500-1000km, pri podzemnih 50-100km in pri podmorskih 30-50km.

Glede na vrsto povezave dveh postaj visoke napetosti enosmernega toka delimo visokonapetostne enosmerne sisteme v enopolne in dvopolne.
Enopolni, monopolarni sistem uporablja kot povratni vodnik zemljo, kar zahteva dobro ozemljitev v dveh postajah, lahko pa je povratni vodnik kovinski.
Dvopolni, bipolarni sistem je kombinacija dveh enopolnih sistemov, pri čemer ima en pol proti zemlji pozitivno, drugi pol pa negativno polariteto. Pri tem ima dvopolni sistem lahko nevtralni vodnik, lahko pa sta nevtralni točki v obeh postajah le ozemljeni in glavansko nepovezani.

Osnovni elementi pretvorniške postaje (slika 2) so krmiljeni usmerniki. Ti so bili najprej živosrebrni krmiljeni usmerniki, sedaj pa uporabljamo le tiristorje, ki so silicijeve krmiljene polprevodniške diode. Posamezni tiristorji so za napetosti do 4.4 kV in tokove do 1250 A. Da dobimo ustrezno napetost oz. ustrezni tok, jih vezemo zaporedno in vzporedno.
Tiristorji so z zaščitnimi prenapetostnimi odvodniki povezani v mostič, ki je priključen na tri faze izmenične napetosti, in na dva enosmerna priključka.

Bolj izravnano enosmerno napetost dobimo v primeru če je mostič priključen na dva trifazna sistema napetosti, ki sta med seboj premaknjena za 30°.
Glede na zakasnitveni, vžigni kot a deluje mostič kot usmernik (0° < a <90°) ali pa kot razsmernik, invertor (90°< a < 180°). Pri tem je čas, izražen v električnem kotu a med trenutkom, ko preide sinusna komutacijska napetost vrednost nič, in trenutkom vžiga, začetka prevajanja toka konvertorja.

Pretvornisko enoto sestavljajo poleg mostiča še trifazni transformator in pa prenapetostni odvodniki (slika 2). V pretvorniški postaji (slika 3) se nahajajo poleg ene pretvorniške enote (za enopolni sistem) oz. dveh pretvorniških enot, še izmenični filtri za zmanjšanje harmonskih tokov v izmeničnem omrežju, enosmerne dušilke in enosmerni filtri za zmanjšanje valovitosti enosmerne napetosti, stikala in elementi za kompenzacijo jalove moči (kondenzatorji oz. kompenzator-ji jalove moči).

Oblikovanje enosmernih nadzemnih vodov je podobno kot pri izmeničnih nadzemnih vodih, le da so vse dimenzije manjše pri enakih prenosnih zmogljivostih in napetostnih nivojih. Tako Je za enosmerni nadzemni vod potrebna širina trase ožja, manjše so varnostne razdalje, enostavnejša konstrukcija stebrov (pri bipolarnem vodu rabi le dva vodnika) in nižji nivo izolacije.
Če primerjamo prenos enake močl, z enakimi izgubami in enakimi prerezi vodnikov med enosmernim in izmeničnim nadzemnim vodom dobimo naslednja razmerja: (slika 4)
Upoštevajoč predpostavke na sliki 4 vidimo, da bi bil 400 kV trifazni prenos ekvivalenten bipolarnemu enosmernemu prenosu ±284 kV.
Zaradi energijskih izgub in radijskih motenj, ki jih povzroča korona, so obratovalne napetosti omejene z neko maksimalno vrednostjo in prerezi vodnikov z neko minimalno vrednostjo. Pri enosmernih nadzemnih vodih so koronske izgube za eno tretjino manjše kot pri izmeničnih.

Zaradi odsotnosti kapacitivnih polnilnih tokov pri enosmernih kablovodih ni omejitve dolžine prenosa električne energije, kot je to primer pri izmeničnih (pri teh kapacitivni polnilni tok doseže termični tok že pri dolžini 30-50 km odvisno od napetostnega nivoja). Dielektrične izgube in izgube v plašču kabla so tudi znatno manjše pri enosmernih kot pri izmeničnih kablovodih.
Razdelitev električnega polja v izolacijskih slojih se določa z ozirom na specifično upornost materiala, torej lastnostjo, ki se spreminja s temperaturo.
Izvedba kabelskega prenosa z enosmernim tokom je lahko monopolarna ali bipolarna. Pri podmorskih kablovodih so pogoste monopolarne izvedbe, kjer se uporabi morska pot kot povratni vodnik. Vendar, v primeru zveze Francija- Anglija zaradi zelo gostega prometa v kanalu La Manche, bi taksna zveza preveč vplivala na elektromagnetno polje na površini morja, zato je uporabljena zveza dveh kablov z maksimalno medsebojno razdaljo 1 m.
Kabli na enosmerni tok so tudi cenejši od kablov na izmenični tok in specifično veliko lažji.

V evropi, v naši neposredni bližini (Avstrija, Madžarska) najdemo HVDC prenos energije in sicer Avstrija-Češka-Nemčija in Avstrija-Madžarska. Drugače so pa veliko bolj zastopani HVDC prenosi preko kablovodov in sicer podmorski kablovodi Italija-Sicilija, Italija-Sardinija, Nemčija-Švedska(250km)...

[s55m]

David, hvala za izčrpno razlago. Celo življenje se učim in sem iz dneva v dan bolj prepričan, da bom umrl neuk

[jur]

Ali obstoja še kakšen podatek, kakšen je vpliv istosmernega električnega in magnetnega polja na tiste (živalstvo in rastlinstvo), ki živijo pod ali v bližini HVDC daljnovoda?

Enopolni HVDC... Koliko škode pa naredijo? Elektroliza in podobno. Železnica uporablja tudi HVDC enopolni sistem, kjer je drugi (povratni) vodnik zemlja oziroma tračnice. V bližini tirov so kovinski predmeti oglodani.

Jur

[Iztok]

[Proteus]

[jur]

Kovinsko oklopljeni kabli vzporedni z železnico so večkrat požrti. So izven dometa železniške WC instalacije.

Tračnice morajo biti ozemljene, sicer bi koga zrukalo.

Jur

[poule]

Kolikor jaz vem, je enosmerna povezava tudi med VB in Francijo. Vsaj kolikor se spomnim iz faksa.

[galaktik]

Za dopolnitev Davida, se vedno aktualno iz fakultetnih klopi.