www.elektronik.si

[reber]

Vsekakor je potrebno vetrnico zavirat, če doseže kritično hitrost vrtenja. Dokler je alternatorjevo navitje močnejše kot energija, ki jo je zmožna vetrnica dovesti alternatorju v najmočnejšem vetru, potem je to zaviranje lahko dinamično in sicer tako, da na alternator priključiš močna bremena. To seveda lahko naredi avtomatika, skoraj nujno pa bi bilo uporabiti zunanji in ločeni senzor vrtljajev alternatorja, lahko tudi tako, da na en krak blizu osi montiraš magnetek, ki se bo gibal mimo majhne tuljavice, ki bo služila kot senzor vrtljajev . Lahko bi sicer meril napetost ali frekvenco alternatorja, vendar se mi ločen senzor zdi bolj zanesljiv.
Kako debelo steno imajo fi200mm uporabljene cevi? 4-5mm? Kaj pa z manjšim premerom, npr 160mm ali 125mm cevi, bi bila ukrivljenost prevelika, si kaj poskušal z manjšim premerom cevi.
S Tomažem (mucek4) nekaj delava na tem ... lopatice iz cevi.
Kaj pa če bi dal več lopatic?

[Sokrat]

Ali obstajajo za tak (ali podoben) namen morda kaksne centrifugalne zavore ? Nekaj takega, kar bi samo z nastavitvijo vzmeti z zaviranjem omejilo obrate na prednastavljen maksimum.

[igo]

Pomaga tudi, če se vetrnico odkloni stran od smeri vetra, da os vetrnice in smer vetra nista več vzporedni . Seveda je potrebno predelati smerni rep (težja pot), ali pa vgraditi tečaj (pant) na vzmet, da se os vetrnice odkloni navzgor.
LP,
Igor

[Alfa99]

Strinjam se z vama,trot in reber."Leteči" kraki so lahko precej nevarna zadeva,če koga zadenejo.Moja vetrnica je tipa "high speed",tako da ji hitrosti vetra nekje do 60-70 km/h(sunki) ne delajo težav (vsi deli ostanejo na svojem mestu).Tam kjer imamo hišo,so take hitrosti zelo redke(zavetrna lega).Letos se je to zgodilo enkrat pred dobrimi desetimi dnevi.Vprašanje pa je,kaj bi se zgodilo recimo na krasu kjer so sunki vetra še višji.
PVC cevi imajo debelino stene okoli 4mm.Samo je en problem-debelina ni povsod enaka!To pomeni,da imajo kraki iste dolžine različno težo,kljub temu da se pazi na to,da se jih čimbolj točno odreže.Kraki dolžine 50-60cm dosegajo velike hitrosti(tudi čez 250 km/h),zato je potrebno biti karseda pazljiv pri balansiranju vetrnice.
Malo bom še izboljšal pritditev krakov v pesto (hub) in še malo podaljšal krake pesta(na ene 25-30cm),da bo vse skupaj bolj zanesljivo.
Probal sem fi cevi 160mm.Ker pa se to ni obneslo,nisem šel na še manjši fi.
Kaj se je zgodilo?Prezgodaj je prišlo do stall efekta pa še glasna je bila.Je pa res,da ko je bila vpeta sama(brez alternatorja) se je začela vrteti pri zelo nizki hitrosti vetra(kakšen list na drevesu se je malo premaknil,drugače ga pa sploh ni bilo čutiti).Bom probal še fi 250mm,da vidim kako se bo obneslo.
Če uporabiš več krakov=manjša hitrost,manjša moč,večji navor-dobro za črpalke
Manj krakov=višja hitrost
Večji diameter=manjša hitrost ampak več moči
Kar se pa tiče zaščite pred previsokimi vrtljaji,ni potrebna centrifugalna zavora,vsaj ne pri vetrnicah manjših moči.Obstaja preprost sistem,imenuje se "auto furling".Rep vetrnice ni fiksno vpet v nosilec alternatorja,pač pa se prosto premika.Pri preveliki hitrosti vetra,se vetrnica sama začne obračati stran od vetra in ko hitrost pade,se spet obrne proti vetru.Bom malo še pobrskal po mapah,da najdem slike tega sistema in formule.

[Alfa99]

Igo,si me prehitel z odgovorom.

[Alfa99]

Tukaj je razloženo,kako deluje "auto furling": Furling
Tukaj me moti samo teža repa,ki je precej velika.

[jur]

Kraki vetrnice so fiksirani na rotor tako, da je vetrnica (ker je narejena iz cevi) na sprednjem robu praktično pravokotna na veter. To pomeni, da ima zelo velik upor. Kovinske nosilce, ki držijo krake bi moral malo zavrteti okoli vzdolžne osi (kakšnih 20 - 30 stopinj). Veter bi imel manj upora in zato manjšo silo, ki bi krivila krake. Pa še pri majhnem vetru bi se hitreje vrtelo.
Če bi hotel preprečiti razletavanje krake pri veliki hitrosti, bi lahko vzel daljše nosilce, ki bi segli vsaj do polovice kraka, tako da bi bilo uporabljeno vsaj 6 vijakov.

Jur

[Speed King]

Sokrat, tako sklopko (centrifugalno) imajo motorne žage, pa kosilnice na nitko, avtomatik(tomos)..., deluje pa tako, da ko centrifugalna sila naraste čez mejo potegne utež stran od osi in tako začne utež drsati po zvonu, v katerem je ta sistem, zvon se začne počasi vrtet, v tem primeru bi bil pa fiksen.
sicer ne tako enostaven sistem za naredit, je pa neodvisen od elektrike in bi deloval tudi če bi šlo z elektrodelom kaj narobe, bi pa moral biti dobro zaščitem pred vremenom.
Kaj pa varianta zaviranja z navitjem, ter varovala v smislu zavrtenja lopatic vzporedno z vetrom (res samo v sili)?
Če pa deluje je verjetno najboljša varjanta uporaba tega 'auto furling-a'

[reber]

Zaviranje z navitejm je dinamično zaviranje ... dinamična zavora, o čemer sem pisal malo višje. Dinamično zaviranje se ne izrabi, le segreva se, mehanske zavore se izrabijo ...

[Speed King]

Se strinjam da se elektrozavora ne izrabi, izrabijo in oksidirajo pa lahko kontakti, strela lahko pokvari elektroniko, zato je smiselno pri večjih zadevah izbrati več različnih sistemov varovanja. v tem primeru sem mehaniko postavil kot zadnjo varianto pred razpadom na prafaktorje.

[Profesor Einstein]

Hello

Jaz pravim da nebo dobro direktno na os pritrditi veternico ker bojo vrtljaji prenizki.

Treba imet večje pere in dodati prenos vsaj 5-10x.

Lp.

Darko

[Alfa99]

Zato se pa previje alternator,da dobiš uporabno napetost pri nizkih vrtljajih.

[vilko]

Nisem mojster, v čvasih tudi v neumni glavi pade kaka ideja.

Kako da še nisem videl krake veternice montirane tako, da bi se pri večjih pritiskih zraka upognile in s tem spustile nekaj zraka 'mimo' in tako bi se hitrost vrtenja i s tem seveda moč pri premočnem vetru zmanjšala.
Kaj imam v mislih?
Vsak krak vetrnice naj bi bil montiran tako, da je pritrjen na os 'spredaj', se pravi tam, kjer krak vetrnice reže zrak, ko se vrti, med tem, ko s zadnji del 'avionskega krila', sledi. Ker zrak pritiska na celo krilo, se potem zadnji del krila, če je krilo iz primerno elastičnega materijala oziroma je montirano na elastično os in tako tvori neke vrste torzijsko vzmet, lahko elastično upogne, in tako spusti več zraka mimo, in nudi tako manjši odpor in s tem pritisk na os.

Prilagam skico, ki je seveda simbolična, a naj bi pomagala pri razumevanju, kaj imam v mislih.

[Sokrat]

Nekaj takega kot Ferrarijevi spojlerji v F1 leto ali dve nazaj, le da so tam spuscali cez vec zraka ob visji hitrosti, ker je to pac zazeljeno (in so bili prepovedani zaradi upogibanja)

[Vojko]

Za male vetrnice do 2Kw se ne splača komplicirat z spremejljivim kotom krila. izdelat moraš trdno in lahko krilo, ki nima velike cetrifugalne sile. Na večjih sistemih pa zadevo meri elektronika in ustrezno spreminja kot krila do neke mere. Pri vetru cca 60 do 70km/h se zadeva dinamično močno obremeni ali pa zaustavi z mehansko zavoro. Nikakor ne pride v poštev mehanska zavora, ki bi rahlo zavirala in spuščala na ustrezno število obratov. Pregrevanje mehanske zavore je sigurno večje- kot pa dinamične z obrmenitvijo navitja.