www.elektronik.si

[psevdonim]

[Silvo]

[Silvo]

[Highlag]

Cin je premehak, da bi pod pritiskom držal obliko. Počasi steče, in trdnost spoja popusti. Kaj pa se potem zgodi pa verjetno veš?


Po EU standardih fino žičnih vodnikov ni dovoljeno pospajkati pred privijanjem z vijaki. Ne rabiš skozi žico pošiljati jakotokaških tokov. Uporabiš tulke ali pa lestenčne, ki imajo varovala vodnikov - kot je opisal Silvo.

Lahko povem iz prve roke, da sem se enkrat opekel med menjavo varčne žarnice, ki je pričela utripati. Pa ni utripala zato, ker bi bil slab stik v grlu ampak na lestenčni spojki, kjer je bil izveden spoj med vijakom in pospajkanim vodnikom 1,5mm2.
(Spekel sem se potem, ko sem slučajno prijel za lestenčno spojko). Pa žarnica ni imela več kot 18W.

[Pyr0Beast]

[Silvo]

Fotografija nepocijnega vodnika. Težko je sicer reči, če je res zategnen z isto silo kot sem zategoval prejšna vodnika, ker nimam ustreznega izvijača z momentnim ključem. Zategnil sem praktično koliko je šlo. Ko sem žico odvil je odpadla ena licna. Ko sem jo kasneje prepognil sta odpadli še dve. Skratka rezultat je precej boljši kot pri pocinjenem vodniku.

[Azrael]

Tudi, če pocinjeni del licna ni stisnjen (in prelomljen) zaradi vijaka, npr. pri zacinjenih kabelskih čevljih, ki so bili že prej stisnjeni z ustreznim orodjem. rezultat ni nič boljši, saj zaradi vbracij prej ali slej pride do loma vodnika na meji med pocinjenim in nepocinjenim delom vodnika.

Če je kabel čevelj najprej zacinjen in šele nato stisnjen z ustreznimi kleščami (ziher je ziher ?), je spoj zanič že tisti trenutek, ko se ga je stisnilo.

Enako tudi, če se pocini licen, se ga natlači v kabel čevelj in nato stisne, saj je rezultat v obeh primerih primerljiv s pocinjenim licnom v vijačnem spoju.

[Energetik-m]

Še nekaj o pospajkani licnasti žici.
1. Spajka je precej mehkejša od bakra in ko se privit spoj pospajkane žice izmenično greje in hladi, počasi popušča, kontaktni pritisk se zmanjšuje, upornost pa povečuje.
2. Kdor je odprl NV varovalko, je lahko videl da je talilni element blizu srednjih zožitev pospajkan. S tem zagotavljajo pravilen izklop pri dolgotrajnih majhnih preobremenitvah. Talilni element se segreva, kositer tvori zlitino, ki ima seveda višjo upornost od bakra, kar povzroči dodatno segrevanje in nato taljenje. Pospajkana žica ima višjo kontaktno upornost, zato je pri večjih obremenitvah to neugodno

[sebaveh]

Kakšne pa so recimo možnosti, da med votlico in bakrenim licnom, ali pa med krimpanim fastonom in bakrenim licnom, pride do oksidacije/korozije/zelenega volka zaradi zunanjih vplivov? Sploh če je bolj na izpostavljenem mestu?

[Silvo]

[Pyr0Beast]

No. Jaz sem fastone za velike tokove lepo zalotal. Pred tem so se lepo zažigali. Po tem pa ni več problemov.

[zlabo]

Hehe, ko smo ravno pri votlicah
http://www.elektronik.si/phpBB2/viewtopic.php?p=257821#257821

[Azrael]

Faston ni enako faston, tudi če je po merah enak. Nekateri "bakreni", če je pokositren pa sploh, imajo ogromno prehodno upornost, kar seveda pomeni dimne signale, pri vsakem omembe vrednem toku. Če je zraven še vročina (grelec) gre proces praženja kontakta izjemno hitro.

Takreat v primerjavi sz neustreznimi fastoni, zacinjen spoj, sploh, če je bila uporabljena spajka z velikim deležem svinca ali katera druga z visokim tališčem, traja zelo dolgo.